Kot zagnan kolesar dobro poznam razmere v katerih kolesarim po slovenskih cestah. Letno prevozim vsaj deset tisoč kilometrov, včasih sem jih še več. Če pomislim, da praktično nobena daljša vožnja ne mine brez vsaj ene kočljive situacije, je pravzaprav čudno, da še nikdar nisem resno nastradal. Take sreče pa v nedeljo, 14. januarja, niso imeli dolenjski kolesarji, ki jih je med Novim Mestom in Šentjernejem ob prehitevanju avtomobila v škarje pokosil neprevidni enaindvajsetletnik. Najbolj sta nasrkala Primož Šegina, ki je utrpel zlom komolca, še slabše pa se piše enemu naših najboljših profesionalcev, Urošu Murnu. Na lanskem svetovnem prvenstvu je bil izjemen sedmi in kmalu za tem podpisal pogodbo z za nekatere najboljšo ekipo na svetu, ameriškim Discovery Channel. Uroš ima večkrat zlomljeno golenico in poškodovane križne kolenske vezi, kar pomeni približno tri mesece počitka. Neprevidno prehitevanje pravzaprav za kolesarje ni nič posebnega. Poleg tega so najbolj pogosta še izsiljevanja ob zavijanju desno prek kolesarskih stez in neprevidna prehitevanja kolesarjev le nekaj centimetrov od krmila.
Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da so se na forumih pojavile ostudne debate, v katerih vozniki-primitivci vso krivdo valijo na kolesarje, češ, da so si sami krivi, da so itak vsi po vrsti norci in, da je malodane prav, če občasno koga naložijo na havbo. Tudi tega smo vajeni. Avtomobilistom gre seveda najbolj na živce to, da se kolesarji po cesti vozimo vštric po dva in dva. Konec koncev je to res prepovedano, morali pa bi se zavedat, da je to ena od najbolj butastih prepovedi v slovenskih cestno prometnih predpisih. Zakaj? Odgovor je dal najuspešnejši slovenski trener, Milan Eržen:
V večini evropskih držav imajo v zakonu o cestnoprometnih predpisih člen, da se skupina treh kolesarjev ali več lahko vozi po dva in dva vštric. To ima v svojem zakonu tudi sosednja Avstrija (68. člen). Menim, da bi to morali sprejeti tudi pri nas. Zavedati se je treba, da je vožnja vštric vseeno bolj varna kot eden po eden, kjer je skupina še bolj raztegnjena in jo je še težje prehiteti. Nič kolikokrat morajo zaradi norih šoferjev kolesarji dobesedno zapeljati v jarek ali celo s ceste. Če so kolesarji vštric voznik zmanjša hitrost in izbere najbolj varen trenutek, da jih prehiti. Čas prehitevanja je krajši kot, če so v koloni po eden kjer zmanjšanja hitrosti ni in je manever veliko bolj nevaren. Ne znam si predstavljati posledic nesreče, če bi namesto kolesarjev bila tam mlada družina!
Ni kaj dodati. Če grem na kolo sam, vozniki konstantno prehitevajo v škarje, tako, da moram mnogokrat zapeljat tudi s ceste na bankino. Dogaja se tudi, da kakšen primitivec nalašč prehiteva na tesno, nekaj centimetrov od krmila. Nekoč se mi je točno to zgodilo na cesti skozi Črno vas pri Ljubljani, kjer je hitrost omejena na 50 km/h (čeprav je res, da vsak normalen voznik tam vozi okrog 80 km/h), kreten, ki se je lotil mene, pa je pičil krepko čez sto! Ker sem skoraj padel, sem izgubil živce in mu pokazal oba srednja prsta. Model je tako stopil po bremzi, da mu je avto postavilo počez! Hotel sem ga prehiteti po desni strani, pa je odprl okno in se peljal ob meni naslednja dva kilometra. Oduren tip. Trdil je, da ima službeni avto, za katerega se ne ve, kdo ga vozi (kaj pa potni nalogi?) in da me bo naslednjič kar nabasal, češ, če ne bo zaviral, se niti ne bo vedelo, da je šel prehitro. Pozor, bil sem sam! Pravilno sem vozil ne več kot meter od roba ceste. Pri tovrstnih idiotih mi je najbolj smešno, da se jim najprej grozno mudi, potem pa s takim teženjem izgubijo pet minut. Torej problem ni v časovni stiski, ampak v primitivizmu.
Kolesaril sem že po dobršnem delu Evrope, podobno vozniško nekulturo doživel na Hrvaškem, hujšo pa le v Turčiji! V Avstriji, Italiji, Švici, Franciji in Nemčiji nihče ne trobi. Nihče se ne razburja. Tudi, če se vozimo vštric. Poseben primer je Španija! Tam se kolesarje spoštuje ne samo kot kot športnike, ampak kot junake. Avtomobili v krožiščih ustavljajo in dajejo prednost biciklistom! Na prelazih so sposobni deset ali petnajst kilometrov na uro cijaziti za kolesarji tudi pet minut, da je le prehitevanje varno! Tu se zgodi podobno le, če za nami vozijo pohotne voznice.
Naj mi, lepo prosim, nekdo razloži v čem je razlika med prehitevanjem traktorja ali dveh vštric vozečih kolesarjev! Jaz je ne najdem, razen v tem, da ob traktorju nihče ne izgublja živcev, ob kolesarjih pa večina. Na forumih se najdejo celo idioti, ki trdijo, da cesta sploh ni namenjena kolesarjem! Namenjena da je samo avtomobilom, kolesarji pa tam nimamo kaj iskat.
Kako bi jaz rešil problem vozniške nekulture do kolesarjev, a je žal to le utopija. Vsakega od teh pametnjakovičev bi posadil na pravo cestno specialko, na ozke gume in trd sedež, potem bi ga pa en teden skupaj po tri do 5 ur dnevno teral po naših priljubljenih poteh. Kar hitro bi se spreobrnili. Zavedam se, da smo kolesarji moteč dejavnik. Počasni smo, najhuje je pa to, da se dejansko vozimo in nas je vse več. Zame pa niso nič manj, ali pa še bolj moteči traktorji, kočije, motoristi, mopedisti, stare mame z grabljami, prepočasni vozniki in še bi lahko našteval. Pa sem se moral naučit shajat z njimi. Zakaj se ne bi naučili shajat še s kolesarji?
Tako o tem razglabljamo na našem forumu. Kaj pa vi mislite? Nam tudi vi trobite in bi nas najraje zrinili s ceste? Pa tako luštni smo!
Brez komentarjev
Poseben primer vozniške kulture bi seveda poudaril tudi Nizozemsko – tam si kolesar ali pa tudi kot pešec enostavno car. Ko se približaš robu ceste na kolesaski stezi v križišču ali prehodu za pešče se avtomobili ustavijo par metrov pred prehodom še preden dobro pomisliš, da bi prečkal cesto. In včasih jo dejansko ne pa to nikogar ne moti.
Ko vidiš kakšne stvari se tam dogajajo se vprašaš, kakšen narod smo, da posnemamo neke balkanske navade namesto teh evropskih.
Pri nas je brezupno. Dokler se kolesarske steze delajo tako, da se prepolovi pločnik, cestišče pa bognedaj, je jasno, da je vladavina pleha absolutna. Edino v številčnosti je rešitev. Več kolesarjev na cesti, bolj bomo upoštevani. In mislim: na cesti, ne ob robu ceste ali na pločniku. Vozite čimbolj po sredini vozišča, kjer ni kolesarske steze, tako vas težje zrinejo ob rob in se delajo, da vas ne vidijo.
Menim, da bo potrebno še veliko časa, dokler ne bodo začeli vozniki spoštovati ”neavtomobiliste.” Imam izkušnjo z dvojnim prehitevanjem.. Kot atlet dolgoprogaš sem doživel, da je en voznik prehiteval delovni stroj malo za mano in mojim tekaškim kolegom. Potem pa je oba naenkrat prehitel še en voznik kombija in v trenutku, ko sem se ozrl od kod takšen hrup motorja, sem videl odbijač kombija pri mojem boku. Reakcija: prijel sem sotekača za rame in ga vrgel s ceste, nakar je še mene potegnilo v jarek… Priznam, da sem nazaj na stadion šel počasi, saj nisem zmogel niti koraka teka več. Upam, da se to ne zgodi nikomur! Če pa sem malo ciničen, pa naj zmanjka že enkrat te nafte!
Slovenčki imajo sindrom kratkotičnih in plešastih malih debelinkotov, ki morajo svoje kompekse zdravit z velikim avtomobili in posnemanjem Šumaherja.
Pa brez zamere če sem preveč posplošil gre za metaforo:)
Res ne bi bilo narobe, če bi za par dni zamenjali vloge, pa da slišimo potem komentarje ”avtomobilistov”. Kultura vožnje je v Slovenji še zmeraj na ravni ZNANSTVENE FANTASTIKE. Logika, da dokler se nič ne zgodi je najbolje da kolesar vozi ” po zraku”, ko pa pride do nesreče, smo enakovredni udeleženci v prometu, je polna cinizma. Ni treba iti daleč stran, da vidiš kako funkcionira sodelovanje med kolesarji in avtomobilisti. Zelo lep primer je Italija, kjer so kolesarji v glavah avtomobilistov ENAKOVREDNI udeleženci v prometu. V razmislek, kaj je lažje prehitevati, kolono kolesarjev po eden v dolžini 50m, ali kolono kolesarjev po dva v dolžini 25m. Upam, da boste vsi pravi šoferji z lahkoto našli odgovor.
glej…omenjaš da se kolesarji po zakonu, ki je veljaven ne smejo voziti “vštric”. Torej, zakon je jasen in veljaven in ga je kot takega potrebno spoštovati. Pa naj si bo še tako butast. Če bi zakone tretirali kot butaste in pametne, kam bi po tvojem prišli? Vsak bi si zakon razlagal po svoje. Tisti zakon, ki bi bil nekomu pisan na kožo bi bil dober in bi ga spoštoval, nekdo, ki pa bi ocenil da je butast bi ga pa ignoriral in…..dobrodošla anarhija.
No, v globalu pa sočustvujem z poškodovanimi kolesarji in jim želim hitro okrevanje.
res je, kar se je zgodilo je pač hujši primer v zadnjem času. Je pa tudi res, da se čudim, da se prelestnim novomeškim kolesarjem to ni zgodilo že prej. Njihova vožnja po dolenjskih cestah le ni tako kulturna kot se zdi na prvi pogled. naj omenim vzporedno vožnjo dveh ali celo treh kolesarjev!! če trenirajo vzporedno vožnjo bi jih moralo spremljati vozilo. s tem vzporednim afnanjem pa mislim da pe dodatno bolj izzivajo. in res se majo za zelo “lušne”, je tudi to opaziti na cesti. da se razumemo, daleč od tega da bi kritiziral kolesarjenje, sam se rad podam na kolo, vendar se raje zaženem v hribčke in spuščam po gozdnih poteh (in pri tem pazim da ne polomim vej in ostalega – za občutljive glede ekologije). vsem kolesarjem novomeškega kluba želim čimprejšnje okrevanje, drži pa dejstvo, da na cesti nismo sami.
Jaz pa mislim, da bi se morali tako avtomobilisti kot kolesarji malo zamisliti. Ne rečem, da avtomobilisti ravnajo pravilno, ko je treba prehitevat kolesarje, se peljat mimo koelsarske steze itd. Ampak tudi kolesarji niso tako nedolžni. Mnogo se jih namreč (pa ne mislim zgoraj omenjenih, ki so profesionalci, temveč napihnjene mulce, ki so ravno začeli trenirati in mislijo, da so carji – ter njim podobne) vozi po več kot dva vštric, raztegnjeni so čez cel pas, v križišča priletijo kot strele in pri tem po možnosti ne upoštevajo niti rdeče luči (se je že zgodilo!). Tako da, prosim, ne govorite, kako so oni pa čisto bogi. V prometu se je treba znati obnašati, pa če si voznik avtomobila ali pa kolesar.
Tudi sam veliko kolesarim in na žalost se dnevno soočam z podobnimi izkušnjami, kot jih opisuješ. Po resnici rečeno, si sploh ne upam na kolo, če ni res lepo vreme. Pred tem pa tudi poslušam napoved vpliva vremena na počutje ljudi. Sliši se smešno, ampak, enkrat ko ti nekdo polomi kosti, to zelo težko zaceliš. Pa da se razumemo, na kolo grem, ker si želim odpočiti od vsakodnevnih naporov in ne zato da bi se moral kregati z avtomobilisti. Kazanju sredinskega prsta ali podobnim znakom sem se tudi odrekel, ker slovenci vse preveč trpijo za t.i. “Rambo” efektom – beri: jaz sem nedotakljiv, najpametnejši in vedno imam prav. Želim ti čimveč sreče pri kolesarskih podvigih.
Hm,tukaj lahko razglabljamo tri dni in tri noči,in na koncu nič ne bomo dosegli,tudi če se zakon bo spremenil.To je pač tako ,in tako bo ostalo tudi naprej.Meni se je že zgodil da mi je budala nastavila pištolo na glavo,kljub klicanju na št.113,do danes(dve leti je tega)nobenega pojasnila ali razlage nisem dobil.
Kot je omenil” Dinozaver”,po sreddini ceste zaenkrat je najbolj varno.Sam tako delam,je pa res da še malo več trobijo,ampak,naj trobijo svoji materi.
Lep kolesarski pozdrav!
@ se ne strinjam:
Glej, a greš prehitevat, če ti nasproti pelje kamion, avtobus?
Dvomim, je le nekaj večji od tebe in tvojega avta, tako, da reje počakaš na varnejše mesto.
Glej, a ti greš prehitevat, če ti nasproti pelje avto? Morda si bil ti včeraj med tistimi, ki sem jih srečal med vožnjo iz službe – 2x je šlo za las v škarjice – v prvo sem močno zaviral in zapeljal povsem na zunanji rob bankine, v drugo je šlo malo manj na tesno.
Glej, a ti greš prehitevat, če ti nasproti pelje kolesar?
Normalno, pa saj mora voziti po kolesarski, itd., sicer pa vsako leto itak nič ne da za registracijo in cestnino, torej ga lahko pometem s ceste.
Pa dajmo se ljudje, posebej državljani SLOVEnije, mal vprašat, kolikšna je vrednost življenja. Pojdite enkrat vsi prometni nestrpneži malo pogledat v kako bolnišnico, kak rehabilitacijski center, srečajte se s kako žrtvijo prometne nesreče.
Če imate kaj pameti v glavi, vam bo morda potegnilo, da se nekaterih stvari tako ne dela.
Sekunda, morda stotinka sekunde, je kdaj dovolj, da se nam življenje povsem spremeni.
Pred kratkim smo praznovali prehod v novo leto. Verjetno se še spomnimo vse lepih želja, ki smo jih slišali in izrekli bližnjim, prijateljem, znancem, itd.. Najpogostejša želja je bila gotovo ”srečnga, pa zdravga”, a zakaj se tako tudi ne obnašamo? Strežemo po zdravju?
Res se zamislite.
P.S.: Tudi kolesarji nis(m)o vedno angelčki. Apeliram na vse, da se v klancih ne vozi cik-cak, niti se ne vozi po levi strani.
P.S.2.: Lastniki psov – imejte svoje mrcine, pardon ‘sej-ne-bo-čist-nč-naredu-cukrčke’ na povodcih!
Tudi jaz imam slabo izkušnji s kolesarji – pa ne z rekreativci, pač pa s “klubovci”.
Nič nimam proti, če se 2 kolesaja vozita vštric – pač ko jih prehitevaš, zapelješ malo bolj v levo…
Popenim pa, ko se ti 15-20 kolesarjev vozi 40 na uro po cesti, ki je povsem ravna in kjer je omejitev 90 in ti dobesedno ne pustijo, da bi jih prehitel (se mi je že večkrat zgodilo), ker se vozijo čez celo cesto – dobesedno. In ko je prišel avto nasproti, ki je povsem ustavil, saj bi drugače povozil vsaj 5 osebkov, so se ti va ves glas razburjali in kazali ta srednji prst – eden mu je celo “parkiral” na haubo. Če nebi videl na lastne oči nebi verjel.
Podobno se je zgodilo še enkrat, ko je nasproti vozeči avto zapeljal na travo, da jih ni pokosil.
Kot sem rekel – nič nimam proti kolesarjem – raje peljem za njimi kakih 100 m več kot je treba – ker nebi imel rad koga na vesti in pa zakone je potrebno spoštovati, pa čeprav so slabi…
@pripomba: kje se ti je pa to že večkrat zgodilo (odsek ceste)?
Vi se samo vozite, uživajte in saj veste…vsi na kolo za zdravo telo. Tudi sama sem voznica avtomobila in nimam cisto nič proti kolesarjem. Jih spoštujem in jim dajem prednost.
Če se ne razpravlja ostane tako tako kot je. Če se razpravlja je širši interes, da se kaj naredi, izboljša, popravi. Žal je običajno tako, de sa mora komu kaj narediti, da se naredi korak naprej.
Spremembe so možne vendar v odnosu do države in ustreznega resorja. Bomo vidli, kaj se bo dalo narediti.
Se popolnoma strinjam z napisanim, bi pa še dodal, da nismo motiristi nič kaj bolj prvorazredni udeleženci v prometu, zato ne razumem, kje vidiš težavo v odnosu do kolesarjev. Vsa enosledna vozila so na slovenskih cestah, kjer je avtomobilist kralj, v podrejenem položaju. O vzajemnem spoštovanju, kakršnega poznamo v tujini, lahko le sanjamo dokler bo mentaliteta voznikov na takem nivoju. Moram priznati, da je podoba motoristov zaradi početja peščice prepotentnežev precej klavrna, pri tem pa v ničemer ne pomaga avtomobilski lobi, ki nas prezira zato ker smo hitrejši, pridemo mimo tam, kjer oni čakajo, nimamo problemov s parkiranjem… Kolesar je mnogo pogosteje tudi avtomobilist, precej manj pa jih je motoristov, ki bi razumeli našo problematiko. K sreči s kolesarji vzpostavljamo pozitiven dialog s koristnim sodelovanjem, kot na primer pri varovanju maratona Franja.
@dinozaver: o kolesarskih stezah bom še pisal in vse skupaj tudi podprl s fotografijami
@se ne strinjam: torej naj spoštujem zakon in nosim glavo naprodaj? Hvala lepa. A ti pa vedno in povsod spoštuješ zakon?
to jih boli avtomobiliste ja da prideš komot mimo, on pa čaka v koloni. Sam osebno z veseljem spustim naprej kolesarja ali motorista, ker rad pogledam lep motor ali kolo hehe….
Menim , da bi morali vsi spoštovati zakon. Ne vem od kje podatek, da kolesarju pripada 1m ceste. Ali veš kolikšna je omejitev za kolesarje? Če se ne motim 25 km/h. Rekreativci so eno, športni (skupinski) rekreativci si pa neizmerno želijo biti carji na cesta, ko bi jih morali vsi občudovati in se jim izogibati. Če so jim navade in zakoni na tujih cestah tako priljubljene naj se gredo kolesarit v tujino (saj tudi na smučanje hodimo v tujino, ker nam je tam bolj všeč). Ko bo pri nas zakon, da se lahko vozita po dva vzporedno, ga bom spoštoval, do tedaj bom pa sigurno še kdaj komu pohupal.
Najbolj so mi smešne izjave tipa, da se vozjo po celi cesti ali, da se vozijo celo trije skupaj, en zraven drugega. Pa to je smešno. Sam sem treniral in kaj takega, zgoraj navedenega nisem niti enkrat opazil. Mogoče so trije vštric le takrat, ko gre kdo kaj iskat, povedat, a to ne traja več kot nekaj sekund, npr.
Hmm … ne vem od kod tebi tole pravilo 25 … aja od KOLESARSKE STEZE !!!
Kolo je vozilo in ima omejitev na cesti (če ni kolesarske steze oz. prepovedi vožnje s kolesom) enako kot avtomobili.
Vozniki se vse premalo zavedajo, da lahko tudi najbolj nepripravljen rekreativec brez problemov doseže 30km/h, da ne govorim o malo bolj pripravljenih, ki se vozijo tam okoli 35-45km/h.
Tale meter je čisto premalo, če je to res kje zapisano, saj si lahko predstavljate kaj se lahko zgodi pri 50km/h (ko se klanec nekoliko spusti).
Ko sem prebral članek sem hotel napisati, kako se nekdo, ki ni nikoli prekolesaril med dvema krajema po regionalki ne more mislit, da je slovenija tako majhna, da jo lahko v 2 dneh prekolesariš po dolžini (za nas navadne smrtnike beri 4 dni) in da je to tudi doživetje. Sedaj ko sem pa prebral vse komentarje pa vidim, da ljudje sploh ne kapirajo, da je to v moči vsakega, da lahko kolesari do 60, 80, 100 km in te razdalje je potrebno narest po regionalki. Da so marsikje preozke za 2 avtomobila je logično, da so pa preozke za avtomobil+avtomobil in kolo pa nobenmu ne pride na pamet, ko se odločujejo prehitevat (najslabši so tu šleparji, ki prehitevajo v mrtvi ovinek in dobijo avto nasproti potem pa kolesarje enostavno zrinejo) !!!
moji zaključki:
– folk mora skapirat, da je kolesarjenje zdrav in koristno (tudi za okolje)
– vozniki morajo skapirati da je kolesar vozilo, tako kot motor in da se ga ne more prehitet v vsakem trenutku (sam vedno počakam na primeren odsek, če vidim da gre na tesno)
– kolesarji morajo nosit čelado pri daljših vožnjah (pomislite, kaj bi se zgodilo, če bi bili kolesarji brez njih … vsaj 2 mrtva)
– vsekakor pa STRPNOST (do voznikov in/oz. kolesarjev) in ZMERNOST (pri hitrosti .. oboji)
a da je 25 omejitev za kolesarje??? (mogoče na kolesarski stezi ja)
upam da ne razmišljaš tko ker s takim razmišlanjem vedno narobe oceniš hitrost kolesarjev…
hitrost kolesarjev je od 30 – 50 kmh
Fantje so vozili po svoji strani cestisca,ce ta voznik nebi prehiteva v skasrje ne bi bilo nesrce.
Nase ceste so prozke rzpokane ob robu,kolesarske steze pa neuporabne.Kar se pa tice kulture voznikov je pa zelo nizka, posebej kaminov in avtobusov.Saj ce te povozi ob prehitevanju sploh ne obcuti.
Sam sem moral nekajkrat zapeljati s ceste drugace bi bil pod zdnjimi kolesi,da ne gvorim oprehitevanjih vskarje.Na nasih cestah smo kelsarji res drugorazredni drzvljani.
“Naj mi, lepo prosim, nekdo razloži v čem je razlika med prehitevanjem traktorja ali dveh vštric vozečih kolesarjev! Jaz je ne najdem, razen v tem, da ob traktorju nihče ne izgublja živcev, ob kolesarjih pa večina. Na forumih se najdejo celo idioti, ki trdijo, da cesta sploh ni namenjena kolesarjem! Namenjena da je samo avtomobilom, kolesarji pa tam nimamo kaj iskat.”
ODGOVOR: Traktor je registriran, ima registrsko tablico, če pa ti kolesar povzroči škodo na avtomobilu, kar se tudi pogosto dogaja, pa si “izvisel”, razen če je slabotnejši od tebe, pa ga lahko priviješ.
Sicer pa, so tako nori avtomobilisti kot nori kolesarji, pa motoristi, in še kdo, a po mojih izkušnjah so prav klubski kolesarji najmanj “vzgojeni” in dovzeti za dejstvo, da v času njihovega treninga ceste pač niso zaprte za promet, in de ne gre “afen guncat”, kot bi rekel dr. France Bučar …
Tovrstno sranje je še en razlog več, da se raje vozim po hribih – po stezah in kolovozih. Zrak je čistejši, kljub kakšnemu zahtevnemu spustu je varneje, več adrenalina,….
V aktivnejših časih sem na cestnem kolesu od januarja do marca precej prefural po slovenskih in hrvaških cestah. V kulturi vožnje v obeh državah nisem opazil razlike. Ja, prav nič boljši nismo.
Malce mimo teme bi opozoril na eno drugo nevarnost: tovornjaki s priključkom za prevoz hlodov. Ti priključki imajo namreč med zadnjima dvema kolesoma od tovornjaka in kolesoma od priključka samo eno os. Neprevidni kolesar tako s kotičkom očes opazi samo tovornjak, da je pa od zadaj še en par koles pa ne. Ko prednji del pripelje mimo, se tako lahko odmakne malo bolj od roba oz. ravno pred par koles od priključka. Pišem za primer, ko na priključku ni hlodov.
Recept za zmazek na cesti, kakršen sem enkrat skorajda postal tudi sam. Po svoji krivdi.
Z večino navedb se sicer strinjam, je pa res, da je vedno treba pogledati tudi drugo plat. Tudi kolesarji s(m)o dostikrat vir pritožb ostalih prometnih udeležencev.Meni se že kar redno dogaja, da mi pri zeleni luči za pešce pot iz neprednostne smeri presekajo kolesarji, ki sploh ne upoštevajo rdeče luči v njihovi smeri.To se redno dogaja na Vilharjevi pri podhodu na železniško postajo, ko kolesarji kot po pravilu NIKOLI ne upoštevajo rdeče luči na semaforju. Višek pa se mi zdi dogodek izpred nekaj tednov, ko me je sredi prehoda za pešce na Miklošičevi podrl kolesar, ki je pridirjal z veliko hitrostjo in prehoda sploh ni upošteval. Tudi mnenja glede vožnje vštric so lahko različna, ampak dokler to zakon prepoveduje, ga je pač treba upoštevati. Pa da ne boste mislili, da sem kak antikolesarski prenapetež.Tudi sam kar dosti kolesarim (cca. 3000 km letno), vendar menim, da bi bilo za več reda na cesti dobro, da vsi udeleženci najprej pometemo pred lastnim pragom.
Premalo časa smo v naših krajih avtomobilisti.
Avtomobil so izumili pred dobrimi 100 leti, jaz sem si lahko privoščil spodobnega šele pred 10 leti. In šele pred nekaj leti sem spoznal, da imeti avto in biti gospodar 100 in več konejv ni noben dosežek, ampak velika odgovornost.
Postati toleranten in sposoben šofer pač traja.
Dokler nisem sam začel kolesariti, se niti nisem zavedal kako je nevarno prehitevati “na centimeter” ali pa takrat, ko nasproti pelje drugo vozilo. Zdaj prehitevam kolesarje tako kot bi prehiteval na primer traktor: daleč naokoli in povsem po levem pasu.
Nestrpnost, neolikanost in neodgovornost pa je opaziti tako pri avtomobilistih kot tudi pri kolesarjih. So pa tu avtomobilisti v priviligiranem položaju, ker pač velja zakon močnejšega.
Kako žalostno! Moralo bi biti ravno obratno!
men grejo pa na živce rekreativci, ki gonjo dol po klancih brez, da bi razmišlal, da se na ovinku lahko pojav avto.. drugače nimam nobenih slabih izkušenj s klubovci ali ostalimi. samo lahko povem, da ponavadi ljudje, ki se rekreativno spravijo na kolo naredijo največ problemov..
npr. mlade družine kjer sem parkrat skoraj povozil fotra ali mamo, ko se je v ovinku peljal zraven hčerke.
drugače se pa strinjam s fotrom glede odgovornosti..
vozniške kulture pri nas ni!! pa še mentaliteta naroda za volanom je taka, da vsak vedno divja in izsiljuje…
Naj le dodam da je v ZVCP-1-UPB4 (beri sedaj veljavni zakon) v 103. členu 1. odstavka zapisano: “Kolesarji morajo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje.”
Nikjer ni omenjenega 1m pasu – le desni rob…kaj pa je le-to pa presodite sami. Tudi sam sem kolesar in tovrstno “prehitevanje v škarje” mi ni tuje. Najbolj pa moti dejstvo, da veš da te je voznik opazil, a se ne zmeni zate. Do skupine kolesarjev pa je večina bolj obzirna a vedno se najdejo izjeme.
Fantje, moti me predvsem to, da ne razumete!
Tako noro radi se sklicujete na ta smotan ZVCP, ja, smotan je, ko gre za bicikliste. Ne sme se voziti vštric in pika. Četudi ugotavljamo, da je to načeloma bolj varno. Torej naj zaradi nekega bedastega zakona nosim glavo naprodaj?!?
Kaj se pa dogaja? Kreten v avtu preseže dovoljeno hitrost za 30 ali 40 km/h, torej se ne drži tega svetega ZVCP, na bicikliste si pa upa hupat!!! Čudi me, da so na lepem vsi tako zelo pridni vozniki, da nikdar ne vozijo prehitro, vedno vklapljajo smernike, nikdar ne pozabijo pogledat desnega boka… Res, hec.
Tisti, ki pravite, da se inkriminirani dolenjski kolesarji vozijo po celi cesti, kot da so taglavni carji. S kolesarji istega kluba sem kolesaril tudi jaz. Vam povem, nikjer se ni nihče vozil po 3 vzporedno. Razen, če pride do ti. izmene, ko se sprednja dva kolesarja umakneta, takrat so recimo vzporedno največ 4. Kar pa seveda ne traja več kot nekaj sekund.
Če so to res taki frajerčki, kako, da nihče ni trobil v Španiji (skupaj smo kolesarili tam)???
Ja, strinjam se, da ga tudi kolesarji lomimo. Evo, na kolesu tudi jaz vztrajno ignoriram rdečo luč. Seveda pa nisem tako nor, da bi jo ignoriral, če nisem 100% prepričan, da me ne povozi. Saj nisem nor!!! Čez rdečo torej le, če nikogar ne motim in če ne riskiram življenja!
Na splošno pa mi je všeč, da se je razvila fer debata, kjer nihče ni nikogar zmerjal ali frajaril in pošiljal kolesarje v kur…
Hvala.
V ZVCP nikjer ne piše, da se lahko prehiteva v škarje.
Kolesarji smo redno prehitevani v škarje.
Ej, tako redno, da tega sploh ne opazim več!!! Da sem že privzel kot normalno! Presenetijo me samo še primeri, ko gre na nekaj centimetrov.
PRIPOMBA, jaz imam eno pripombo k tvojemu komentarju. Vprašanje ti je že zastavil ZigaK, jaz ga bom pa ponovil : KJE SE TI JE PA DOGAJALA TAKA “KRIVICA”, da te skupina kolesarjev ni pustila prehitet ?
Imej jajca in povej !
Ja, chef zaradi takšnega razmišljanja, kot ga navajaš, tudi smo tam kjer smo. Sami zakonov in pravil ne bi upoštevali, če pa drugi ne upoštevajo teh istih pravil in zakonov, so pa kreteni-tako vsaj mi mislimo in ne pomislimo, da oni razmišljajo enako. Pa še glede vožnje skozi rdečo luč: verjamem da pogledaš, da TEBE ne bi kdo zbil.Če pa ti slučajno zbiješ koga, je pa to pač njegov problem.Še enkrat: zaradi takšnega razmišljanja smo kjer smo.
Ja a ti misliš, da bom z biciklom kar nekoga zbil, al kako?
Hotel sem povedat samo to, da mi je smešno, ko se bunijo divjaki v avtomobilih, češ, da jaz kršim zakon. Naj sebe pogleda, pa je.
Je pa zanimivo, kako promet poteka v Indiji ali Turčiji. Totalna zmeda, pa vseeno vse deluje.
Sem eno in drugo in sem v obeh primerih previdna. Me pa zanima, zakaj tako radi kolesarijo po glavnih cestah, konkretno iz Bleda proti Radovljici, kjer vemo, da je že tako usran klanec, po dolgih mukah pa se je tudi rodila čedna kolesarska steza, za katero ni nekega zanimanja.
Ej una steza je vsaj zame čisti sueside – smer Lesce Bled. Vzrok lahko tiči malo nad hipodromom – nepregleden ovinek v desno in navzdol in pa na križišču za Šobec – spet neki ostri ovinki in posledično zoprno prečkanje ceste proti šobcu. Se pa zadeva zenkrat konča še pred Savo in je ravno tako treba na cesto.
Ja jest se kljub vsemu vozim po njej, čeprav me je vedno strah tistega ovinka nad hipodromom. 😉
@chef: promet v “južnih” državah je fascinirou tut mene. V Grčiji se nihče ne drži cestnoprometnih predpisov. Edino pravilo, katerega se držijo vsi, prav vsi, je žmiganje z lučmi, ko opozarjajo, da se približuješ radarski kontroli.:D
@barbiblond: tista steza je ubitačna. O kolesarskih stezah bom še pisal, resda samo o ljubljanskih.
Sam ne preveč šimfat čez kolesarske..na splošno mislm da je kr fajn porihtan in da jih mamo kr dost. Sem prepotoval praktično celo Francijo, veliko Nemčije ter Švice in moram rečt da mamo na splošno v LJ velik kolesarskih stez..
Problem je v tem, da bi bilo ponekod bolje, če jih sploh ne bi bilo!!!
Ja recimo. En primer je Streliška..tm negrem nikol po kolesarski. Čim je pa malo bolj prometna cesta je pa že treba.
Meni je najljubši tisti fensi odsek ob parkirni hiši pri UKC. Če preživim Zaloško, si tam RES oddahnem 😆
Odvisno kam greš…če greš naprej mem poliklinike si nimaš kej oddahnt. Tm k čakajo na parkplac zna bit precej nevarn. Še posebej tist križišče kjer se odcep v tlakovano enosmerno in ponavad tisti, ki zavijajo iz parkplaca ven, ne vidijo nič..
[…] Zdaj pa vsi lepo razmislite, v čem je finta! Z biciklom vred imam sedemdeset do osemdeset kilogramov, edina zaščita je čelada, vi pa sedite v tono in več težkih mrcinah z vsemi mogočimi varnostnimi pripomočki. Kako se počutite, ko vas tovornjakar zajebe? Nam je kolesarjem kaj laže? Pozimi se je zgodilo tole. Uroš Murn še zdaj ne ve, če bo lahko še kdaj tekmoval na najvišjem nivoju. On si s tem služi kruh! […]
Mene najbolj živcirajo tisti, ki razmišljajo v stilu: kaj kolesar sploh išče na cesti saj ne plača cestnino!
Kako, da ne.
Doma imam dva avtomobila za katere plačujem cestnino, čeprav presedim več časa na kolesu kot v avtomobilu.
Čudno, da se ne bunijo, da pešci ne plačajo cestnino. čeprav jo uporabljajo.
Kar se tiče zakona je že podan predlog, da bo vožnja vštric uzakonjena za kolesarje s tekmovalno licenco.
[…] Včeraj sva s prijateljico T. veselo pičila na Torkovo srečanje kolesarjev v Kranju. Peljala sva se skozi Tacen, kjer sva zavila levo pod Šmarno goro, proti Smledniku. Ker je tako najbolj varno (konec koncev pa tudi zabavno), sva se po sicer zelo široki cesti peljala vštric. Na lepem sem iz rok skoraj izpustil balanco, saj so se za nama pripeljali policaji in vklopili sireno. […]