In če me nekdo prehiteva z avtom, pri tem pa se mora po spletu nesrečnih okoliščin, kot ti temu praviš, obenem izogibati nekomu, ki pripelje nasproti, potem lahko verjameš, da mu bom verbalno jebal vse po spisku, kajti v težave nas bo vse spravil, tudi če se vozim pravilno ob robu ceste. Tega se ne dela.

Na nepregledni cesti moraš pač prilagoditi vožnjo situaciji – kar seveda ne velja le za kolesarje, ampak tudi za voznike avtomobilov. Vem pa kako je v hribih, na ozkih cestah, kjer domačini dejansko mislijo, da je cesta njihova, in tam se niti pod razno ne počutim varnega, niti ko zavzamem na cesti kar se da malo prostora.

Nenavadno je, da jaz, ki sem tudi voznik avtomobila, nikoli ne pridem v situacijo, ki jo omenjaš. Nikoli se mi še ni zgodilo, da bi se za ovinkom pred menoj kar na lepem prikazal kolesar. Tako ostrega ovinka, da nikakor ne bi mogel videti kolesarja pravočasno, verjetno nikoli ne zvozim dovolj hitro – čeprav sem dinamičen voznik, ki večinoma vozi ZA nekom, ki me blazno moti s svojo počasnostjo, a vseeno ne trobim in ne maham.

Danes pa boste brali: kako je včeraj skoraj prišlo do hude prometne nesreče, čeprav sva (in ker sva) s kolegico vozila v skladu s prometnimi predpisi, drug za drugim. Če bi vozila vštric, naju junak ne bi prehiteval in ne bi prišel v škarje nasproti vozčemu avtomobilu. Ker bi vedel, da ne bo zneslo. Tako pa ni vedel in vesel je lahko, da je naletel na 1 voznika od 100-ih, ki je bil situacijo sposoben rešiti res perfektno. Sicer bi bil verjetno mrtev ali na invalidskem vozičku. Midva pa le malo potolčena.

BTW tole o dohitevanju v ovinku je pa čist realno, sploh na kakšnih malo bolj zavitih vzponih imaš kolesarja kar naenkrat pred sabo in malo možnosti, da bi ga videl prej, ker se je pač premaknil 5m, medtem ko jih z avtom 50. Še eden od razlogov zakaj ne vozim vštric drugje kot na praznih, ravnih cestah, pa še tam le občasno.

Mene tukaj bolj skrbi uzurpacija javnega prostora – tisti, ki je bil nekje domnevno prej, bo skušal na vse načine preprečiti kakršnokoli spremembo, in to z nazadnjaškimi argumenti na silno trhlih nogah. Včeraj me je skušal nekdo na FB prepričati, da voznik praktično ne more preprečiti nesreče, če s hitrostjo 90 km/h za ovinkom dohiti koelsarja, ki vštric vozita 30 km/h. Kot da sta kolesarja na cesto padla iz zraka, da ju ni bil sposoben videti že preden so drug za drugim zapeljali v ovinek. To so nori argumenti, ampak če je prepričan v svoj prav, mu pač ni mogoče pomagati. Osebno sprejmem kot logičen samo ta argument: “Kolesarji nam gredo na živce, ker moramo zaradi njih zavirati.” To je vsaj pošteno. Vse drugo je navadno nabijanje. Govorjenje o “nadutih specialcih” in podobni nesmisli.

Včeraj sem na cesti (s kolesom) prehitel en traktor, eno cizo in en avto, tako da ne bi rekel, da sta dva kolesarja vštric najpočasnejša in najširša udeleženca v prometu.