Lani sem v prispevku Pokaži kako parkiraš in povem ti, kdo si, napisal: »Stereotip, da ne znajo – ali nočejo – pravilno parkirat vozniki BMW-jev in audijev, velja približno toliko kot stereotip, da ne znajo parkirat babe.« Na parkiriščih za invalide, pločnikih, kolesarskih stezah, avtobusnih postajah, sredi krožišč, na intervencijskih poteh in tik pred vhodi v trgovine seveda prej opazimo zabuhle SUV-je, podobno kot v množici prej opazimo prsato žensko. Eni zato, ker bi jih zapeljali en krog, drugi zaradi zavisti. Po mojih izkušnjah je vozit audi A6 približno tako naporno kot v gostilne vstopat z atraktivno blondinko. Najprej je fajn, potem postane nadležno, ko se navadiš, pa ljudem z izbuljenimi očmi samo še pomežikneš.
Ampak kot opažam, so na pločnikih parkirani avtomobili samo del problema. O kolesarjih na pločnikih sem tudi že pisal. Tretji del problema so smetnjaki. Smetnjaki za biološke odpadke. Smetnjaki za embalažo. Smetnjaki za papir. Smetnjaki za ostale odpadke. Grdi so in preveč jih je, da bi jih ljudje gledali na svojih dvoriščih. Bolj praktično jih je postavit na pločnik. Saj je vseeno, če kazijo okolico in saj je vseeno, da smetnjak stoji na najožjem delu pločnika, tako, da se nisem mogel mimo prerinit niti jaz sam, ampak sem moral stopit na cesto. Ne, ni bila izjema, smetnjak tam ne stoji zaradi odvoza, ampak ves čas.
Čeprav v Rožni dolini praktično ni stanovanjske hiše brez vrta oziroma dvorišča, smetnjake skoraj vsi postavljajo na pločnik. Ne tajim, da mi to ne pride prav, saj kot vesten občan pobiram pasje iztrebke, zato imam smetnjak vedno pri roki in mi vrečke z neprijetno toplo vsebino ni treba nesti nekaj minut daleč do javnega smetnjaka.
Že pred nekaj meseci me je precej presenetil srborit nastop lastnika 500 kvadratnih metrov velikega zemljišča in smetnjaka, ki je stal na pločniku, na zunanji strani ograje. Ko sem vanj odvrgel vrečko s pasjim drekom – v smetnjak, ne v lastnika –, je namreč vzrojil, češ da je to njegov smetnjak. Vprašal sem ga, o, a res, nisem vedel, ker stoji na pločniku. Razložil mi je, da on plačuje odvoz smeti, zato naj vanj ne mečem pasjega dreka niti česa drugega. Vprašal sem ga, na kateri dan Snaga odvaža smeti na njegovi ulici, a tega sploh ni vedel. Potem sem mu razložil, da je, kar se mene tiče, njegov smetnjak, ki stoji na javni površini vsak dan, pač javno dobro in ga zato uporabljam brez slabe vesti. Ker je zavreščal, da naj ne jezikam, sem mu zabrusil nekaj takega, da je utihnil in se raje pobral in od tedaj ga ne videvam več. Smetnjak seveda še vedno stoji na pločniku, res pa je tudi, da psica po navadi potrebo opravi na drugi lokaciji, kjer pa lastnik smetnjaka nima nič proti souporabi.
Toliko o najlepšem mestu na svetu. Ne more biti. Ne samo zato, ker župan to ponavlja kot pokvarjena plošča, ampak tudi zato, ker najlepšega mesta na svetu enostavno ne znamo imeti, tako kot ne znamo volit pravega župana. Rožna dolina naj bi bil eden najlepših delov Ljubljane in za to ima odlične pogoje, žal pa razvoj kot ga razume MOL, ne seže dlje od vsiljevanja plačljivih parkirišč. Smetnjaki so samo pika na i, ena izmed najbolj opaznih in nenavadnih slovenskih posebnosti – posebnosti, ki je svojat ne razume kot nekaj grdega.
20 komentarjev
Brez zamere, samo če dobro pogledaš v kakšnem stanju sta cesta in pločnik, nekako prideš na misel, da kanta za smeti samo dopolnjuje celostno podobo ….
SevedaV točno takem stanju je MOL, z izjemo najlepšega centra mesta na svetu. Naj te spomnim, da je Rožna dolina ena izmed dražjih ljubljanskih sosesk. Te zanima kako popravljajo cesto? Ko je konec zime, se po njej počasi zapelje tovornjaček , za njim pa hodi delavec z lopato, ki na udarne jame meče asfalt. Potem z lopato samo še potepta fliko in zadeva je rešena do prvega snega.
In tkao ni samo na lokalni, ampak tudi na državni ravni. Ljudstvo pa vseeno trdi, da ima država čisto dovolj denarja in hočejo visoke penzije, visoke socialne podpore, brezplačne otroške malice, urgenco v vsaki vasi in tako naprej. Tega denarja enostavno ni in ga, če bo šlo tako naprej, tudi nikoli ne bo.
Dober dan g. Zalar,
smetnjaki na cesti (polni in z dodatnimi smetmi na tleh) ter reklamne table (čimvečje) so stvari, ki delajo Slovenijo zelo prepoznavno v Evropi. Primer so smetnjak pri Šebeniku na Tržaški cesti na pol poti me Dolgim mostom in Brezovico. Videvam jih vsak dan in zelo redko okoli njih ni raztresenih smeti.
Potem pa zapuščene in napol (ali čisto) podrte hiše, pri katerih ne moremo (ali se nam ne da) prisiliti lastnika, da nekaj naredi.
Mislim da se niti ne zavedamo, kako slab vtis to daje. Tujci so pač vljudni in če jih vprašaš kaj o Sloveniji pač pohvalijo Bled in Staro Ljubljano. Ostalo zadržijo zase.
Kaj pravite, ali naš župan to razume ?
Pozdrav,
Stane Debevec.
Mislim,d a župan sploh ne razume dobro tujih jezikov. Zadnjič sem v Odmevih poslušal tistega motorista, ki dela oddajo na Travel Channelu. Izjavil je, da se mu zdi super, ker je zelo malo modernega, zato pa še veliko socialističnih hiš. Seveda, če prideš za teden dni, je to super. Če moraš tukaj živat in veš, da drugod živijo normalno, lahko pa bruhneš.
“Že pred nekaj meseci me je precej presenetil srborit nastop lastnika 500 kvadratnih metrov velikega zemljišča in smetnjaka, ki je stal na pločniku, na zunanji strani ograje. Ko sem vanj odvrgel vrečko s pasjim drekom – v smetnjak, ne v lastnika –, je namreč vzrojil, češ da je to njegov smetnjak. Vprašal sem ga, o, a res, nisem vedel, ker stoji na pločniku.”
Ti imaš prav nednaraven talent za spravljanje ljudi v bes 😆
Pri nas je glede smetnjakov tako. Če so na privatnem zemljišču, jih smetnjakarji ne odnesejo. Jih je treba postaviti ven. Res pa je, da bi morala vsakokrat preden pobirajo kanto odpeljat ven na cesto in jo pospraviti, nato drug teden spet novo . Če pozabim, smeti ne odpeljejo in sem gotova za 14 dni.
Saj pri nas je isto, odvažajo samo z javnih površin. Ampak če se vam jih ne da po odvozu prestavit nazaj in ostanejo na javnih površinah, se ne pritožujte, če mimoidoči mečejo notri svoje smeti.
Na Norveskem imajo smetnjake lepo na svojih dvoriscih. Ko pride dan za odvoz smeti jih zjutraj zapeljejo ob cesto ali na plocnik in po sluzbi nazaj na dvorisce. V bistvu imajo precej dodelan sistem. Ce se ne motim en teden odpeljejo papir, nasledji teden pa “ostale” odpadke in bioloske odpadke. Na vsake dva meseca (ce se ne motim) odpeljejo plastiko, ce jo pac posebej locujes . Od obcine dobis tudi lahko zastonj vrecke za bioloske odpadke in ogromne vrece za plastiko.
Tega sistema se vec ali manj vsi drzijo in v bistvu se nisem slisala da bi se kdo pritozeval da mora enkrat na teden zapeljat smetnjak iz dvorisca na cesto. Po drugi strani pa spet niso tako zadrti in “picajzlasti”. Veliko ljudje tudi ne locuje in pod “ostale odpadke” dajo papir in bioloske odpadke.
Ravokar sem prebrala moj komentar in sem nasla nekaj napak in “cudnih” stavkov. Se opravicujem. 😉
@Ime in priimek: Seveda, jaz imam talent, je pa tudi res, da sem eden redkih, ki sploh odpre gobec – recimo če šoferji LPP telefonirajo -, potem pa je videti, da imam kar naprej težave.
@Izabela: Komunalne službe so, odkar najlepše mesto na svetu cveti, po mojih informacijah zelo optimizirale svoj delovni proces, cene so pa vseeno višje.
@Lea: Pri nas smo pa bolj papeški od papeža. Tega sicer ne verjamem stoprocentno, ampak slišal sem že, da lahko inšpektor odpre kanto pred blokom, preveri kaj je v njej in v primeru nepravilnosti kaznuje stanovalce.
Brezplačne vrečke za biološke odpadke? To je pri nas verjetno znanstvena fantasika. Nekoč sem z nekaj drobiža v žepu v trgovini kupil vreče za smeti, na blagajni pa ugotovil, da sploh nimam dovolj denarja. Seveda ne, ker so bile eko vrečke trikrat ali petkrat dražje od navadnih.
Se pa verjetno kjerkoli v razvitem svetu ljudje svojih dolžnosti zavedajo mnogo bolj kot Slovenci, kjer vsi čakajo, kaj bo država naredila zanje. Pri tem pa ne opazijo, da je država tako v riti, da zanje ne more naredit nič. Če slučajno kaj funkcionira, sem jaz vedno popolnoma presenečen, recimo danes na pregledu za oči v ZD Vič. Razen ene medicinske sestre so bili vsi prijazni in celo uslužni. Je pa res, da sem hitro prišel na vrsto – po vezah 😉
v provincialnih Domžalah je že od nekdaj tako, kot na Norveškem. Smetnjaki na pločniku samo na dan odvoza. Ne vem, če gre za kak občinski odlok, ali pa so provincialci samo tako zarukani, da pač delajo tako, kot so delali njihovi starši, ki so jim oblastniki leta 50 ob uvedbi odvoza smeti to naročili.
v bxl se lahko vreče za smeti/kante postavijo ven šele po 6. uri zvečer na dan pobiranja, sicer se zgodi kazen (pobirajo zvečer), vreče so prozorne, če so notr napačne stvari smetarji nalimajo gor nalepko stop…in je treba to presortirat do naslednjič…
in očitno v slovenski provinci zadeve funkcionirajo…tudi v naših koncih je to urejeno brez problemov…na dan pobiranja se kante pripeljejo ven, takoj zatem se odstranijo…
V Svici so imeli ze v 80. letih prejsnjega stoletja dober/enostaven sistem za pobiranje odpadkov. Ne vem sicer, ce se obstaja. Za odlaganje odpadkov si kupil posebne vrece za odpadke (ce prav razumem so sedaj te vrece razlicnih barv, glede na vrsto odpadkov), v njihovo ceno je bil ze vstet odvoz in vse ostalo v zvezi z odpadki. Vrece z odpadki si zvecer, pred dnevom odvoza, odlozil na doloceno mesto ob cesti, kjer so jih smetarji zjutraj, enkrat tedensko pobrali. Za odlaganje plastike, stekla, papirja in plocevink so bili v soseskah premisljeno razporejeni “ekoloski otoki” s kontejnerji za loceno zbiranje odpadkov. Ce nisi hotel ali se ti ni dalo “reciklirati” in odlagati v kontejnerje za loceno zbiranje, si pac moral kupiti vec vrec za odpadke in zato porabil vec denarja. Skratka, preprost sistem, ki spodbuja recikliranje oz zmanjsevanje kolicine odpadkov, odvoz placas v bistvu po kolicini odpadkov, ki jih pridelas. Manj odpadkov pridelas, manj placas za odvoz. Ce recikliras (plastika, steklo, kovina, papir), zmanjsas kolicino odpadkov in placas manj za odvoz odpadkov. Brez vizuelnega onesnazevanja okolja z modrimi, crnimi, rjavimi in rumenimi zabojniki pri vsaki hisi kot je npr. v Ljubljani. Kjer prvi dan pobirajo papir, drugi dan plastiko, tretji dan bioloske odpadke in cetrti dan ostale odpadke. Torej moras na javno povrsino vsak dan prestaviti en zabojnik. Placas pa glede na volumen zabojnika in ne glede na dejanski volumen odpadkov, ki jih pridelas. In ja, inspektor te lahko kaznuje, ce v “tvojem” kontejnarju najde odpadke, ki tja ne sodijo…. Ne glede na to, kdo jih je odlozil notri. Od locevanja odpadkov ima dobicek samo Snaga…. In dobavitelj razlicnih vrst zabojnikov, katerih zivljenska doba je kratka.
@Gal: Odličen komentar, hvala! Dvakrat lahko ugibaš koga bodo Ljubljančani za župana izvolili naslednjič.
@Katarina: No, Belgija načeloma nikoli ni bila vzor čistoče 😀 Pa vendar, občutek imam, da se stvari na tem področju obračajo na bolje, tudi v valonskem delu, ki je, resnici na ljubo, še vedno pošastno zanemarjen. Vseeno sem pa kot snažen človek zadnjič v Bruslju malo obrvi privzdignil, ko se je neka ženska nasproti Borze, tik ob enem tistih korenčkastih gostinskih obratih vrešče poscala na sredo ceste, ker ji pač ni zneslo priti do 5 metrov oddaljenega javnega sekreta 😀 Česa takega v Ljubljani nisem doživel v 30 letih, hehe.
wow…kej takšnega pa v bxl še nisem vidla 😮 valonija je pa katastrofalna še vedno, se strinjam, ampak to bo pa trajalo še 100 let da pridejo na nivo albanije…ni pomoči
Če se ne motim, občina Koper svojim občanom priskrbi brezplačne vrečke za bio odpadke.
Pozdravljen,
v naši ulici živita gospod in gospa v hiši, ki imata kanto konstantno, ne na pločniku, ampak ob strani ceste. S tem si rezervirata parkplac, ker jima je težko odpreti vrata in avto parkirati na dvorišču. Ko prideš, odmakneš kanto parkiraš…potem pa sledi napad klasičnih zakompleksancev z milijon izgovori zakaj on lahko parkira tam ti pa ne smeš. Izgovori so nekakšno taki…da imajo nekatere familije 4 avte…da je to bilo nekdaj njihovo…da sta skidala sama…da pride njun sin in da bo parkiral..da je gasilec…skratka v neskončnost
lp, jure.
To lapanje o “elitnih soseskah” je v kontekstu Slovenije vedno pomenilo malo manj zanemarjen kot v katerem se je nabrala malo večja koncentracija komunističnih podrepnikov, kasneje javnih uslužbencev in dandanes ljudi, ki so s prej omenjenimi povezani ali njihovi nasledniki.
-t.i. elitna soseska Rožna Dolina je v enem od treh primerov klasična “kuča na dva kata” s kletjo in na silo prizidano garažo. Gradnja, ki jo (ekskluzivno) najdete samo med Slovenijo in severom Grčije. Potem so tu vile, ki pod to definicijo dejansko padejo, vendar imajo skupno slabost s prvim primerom – tam nekje od konca mandata Billa Clintona so že zrele in čakajo na obnovo. Zadnja tretjina pa pade pod dejansko premium gradnjo, ki je pa zaradi preambicioznih gradbincev bodisi prazna ali pa v nerednem najemu.
-t.i. elitna soseska Murglje je – se opravičujem Čateškim toplicam – počitniško naselje pritličnih hišk brez vrta in garaž. Oprostite, ampak nihče mi ne bo za ekskluzivno naselje prodajal hiše na obrobju mesta brez redne in kvalitetne povezave javnega prometa, hkrati mi pa odbil parkirišče in hiši spodobno kvadraturo vrta. O kvaliteti pa se prepričajte sami med vožnjo po nagrbančenih cestah, ki jih uničujejo koreninski sistemi povsem neprimernih dreves čez in čez naselje.
O tem, da vse te elitne soseke ne gostijo otroških igrišč ali vsaj parkovnega sistema ter bilokakšnih parkirišč za goste pa raje ne bi. Skratka, zelo hohštaplersko, zelo “new money”, zelo elitno za Slovenijo v kakšnem predmestju Pittsburgha pa sramota za družino srednjega razreda.
V naši občini od komunalnega podjetja dobiš rumene vrečke za embalažo, ki jih seveda plačaš skozi položnice tako da na dan dovoza samo postaviš to vrečo in to je to.
@Katarina: Haha, na nivo Albanije 🙂
@Anonimno: Izboljšana različica gajbic.
@Gizmo: Seveda ne govorim o elitnih soseskah, ker tega, kot ugotavljaš, dejansko ni. Je pa res, da so nepremičnine v nekaterih četrtih dražje kot v drugih, čeprav je povsod isto isto neurejeno sranje. Z izjemo nekaterih delov ožjega mestnega središča. Balkan.