Kaj je s to žensko obsesijo, da bi kar naprej rade imele, kot pravijo, čas zase?
In kako je mogoče, da ga nikoli nimajo?
Časa zase nimajo ne glede na to, ali so matere samohranilke z dvema službama ali sponzorirane lovače, ki jim je glavna in pravzaprav edina skrb skrivanje let in se h kozmetičarki, frizerju, pasjemu frizerju, v trendovsko gostilno z zdravo prehrano in v fitnes studio s solarijem še pri 41 letih vozijo s sponzorskim mini avtomobilčkom, v katerem na desnem sedežu potrpežljivo čaka kodrasti bišon.
Slišal sem za dobro poročeno žensko, ki cel dan ni počela nič, razen malomarno skrbela za gospodinjstvo, sosedam pa je tarnala, da ji ne ostane nič časa zase. Poglejmo: zbudi se že ob osmih, potem se mora zrihtati, si pripraviti zajtrk in … prezračiti celo hišo! Do desetih, ko pride snažilka, je že povsem izmučena, pa mora še v trgovino po hrano, ker ob dvanajstih na obisk pride kolegica. Potem se šele začne! Ob enih mora skuhati kosilo, a nima energije za kaj več kot za testenine in pakirano solato, potem iz šole že pridejo otroci, ki se jim mora posvetiti stoodstotno – to pomeni, da starejšega odpelje na nogomet in mlajšo v glasbeno šolo. Ampak tudi, ko ju čaka, nima prostega časa, ker si mora kupiti nove čevlje. Zvečer ima ravno še toliko energije, da prebere dve ali tri strani pogrošnega romana, potem pa se s hrbtom obrne proti možu, pri čemer ga z zadnjico malomarno dregne v spodnji del hrbta, in k sebi z vso silo potegne odejo, da si priskrbi svoj zajeten kos blaga. Preden tenko zasmrči, samo še nejevoljno potarna, da spet ni imela nič časa zase.
Kaj, vraga, ženske smatrajo za čas zase?
Končno bo vikend. Celo nedeljsko dopoldne bo preležala na kavču in si v tem času kvečjemu nalakirala nohte, pojedla bo nekaj na hitro, ob treh popoldne pa ugotovila, da mora biti čez štiri ure že na vadbi mobility & stability. Spet ji je zmanjkalo časa zase, z vadbe bo prišla izmučena kot le kaj in od vikenda spet ni imela nič. »Saj sva šla v soboto na večerjo,« bo užaljeno rekel dec. »Kaj mi to pomaga, če si bil danes cel dan v hribih?« Kar pomeni, da mu je zmanjkalo časa zanjo.
Nisem še slišal moškega, ki bi uporabil besedno zvezo čas zase, kaj šele, da bi se pritoževal, ker ga nima. Sem pa od žensk slišal, da je moškim lahko, ker grejo zvečer na basket in na pivo. Ena od glavnih razlik med ženskami in moškimi je verjetno res v tem, da ženske po telovadbi ne grejo na pivo. Ali karkoli že pijejo. Najverjetneje zato, ker se težko prenašajo, pa tudi zato, ker nimajo časa, ker si morajo vzeti še čas zase. V tem času verjetno po celem stanovanju prižgejo svečke, in eno uro v vroči kopeli poslušajo Michaela Bubleja.
Težava je samo v tem, da za to nikoli nimajo časa.
Ali so pa preveč izmučene.
17 komentarjev
hahahahaha revice boge!
Itak. Pravi moški poslušajo tole:
https://youtu.be/Gh36IkoyMvs
HAhahaha!
Haha, dobro vprašanje 🙂 Si bom vzela čas in temeljito razmislila 🙂
Moški ne uporabljajo izraza čas zase, ker si ga enostavno vzamejo, ko ga potrebujejo. Pa naj gredo s prijatelji na pivo, ali pa se za pol ure s knjigo oz. tablico zaprejo v WC. Tudi, če jim pred vrati cvili otrok.
Skratka se umaknejo in jih briga.
Večina žensk žal tega ne zna oz. ne zmore. Me moramo imeti zadevo (predvsem otroke) stalno pod kontrolo. Če si vzameš čas zase, to pomeni, da za tisti čas postaviš sebe na prvo mesto, tako ne veš, kaj delajo tvoji otroci (in te prav malo briga), kaj se dogaja, spustiš zadevo iz rok in nimaš kontrole … Zdaj, če si tak tip, ki je pripravljen spustiti kontrolo iz rok in jih za tistih nekaj trenutkov prepustiti nekomu drugemu, potem tudi čas zase ni problem. V nasprotnem problemu, pa ga enostavno nimaš. In si temu primerno tečna in izmučena. Pa še sama si si kriva.
@Silvy: Mame majhnih otrok jaz seveda razumem. Ampak tarnajo tudi vse ostale. Kaj je to, da grem s frendi na pivo drugega kot da si vzamem čas zase? Primer. Sprehod s psom jaz razumem kot prosti čas (zase). Zato sploh imam psa. Ženska bo sprehod s psom razumela kot obveznost. Joj, toliko dela ima pa še psa bo morla peljat na sprehod.
Mogoce nekatere zenske (ali pa tudi moski) v resnici ne delajo stvari ki jih zares veselijo, ampak samo sledijo nekim trendom kaj naj bi poceli. Zato na ven izgleda kot da imajo res lepo zivljenje, v resnici so pa zdolgocaseni in nezadovoljni.
Potem so tu se raznorazne “zenske revije”, kjer lahko zasledis veliko clankov kako si morajo zenske vzeti cas zase in se ukvarjati s seboj ne vem kaj. To je zdaj postal biznis, ker ti pod krinko ukvarjanja s seboj potem oglasujejo razlicne delavnice, izobrazevanja, “masaze” in podobno. Fora je v tem, da ljudem najprej vcepijo v glavo da jim nekaj manjka, in da si seveda zasluzijo vec. 😉 Potem jim pa seveda servirajo raznorazne delavnice in izobrazevanja, ki seveda niso zastonj.
Kaksnih par let nazaj sem na eni spetni strani zasledila tecaj, “Kako biti clovek”. 😉 Cena okoli 400 evrov. 😉 V okvirnem programu je bilo zapisano, da bodo v naravi, v tisini, iskali stik samim s sabo.
Adijo pamet 😉
Hahahaha, Lea! Da nekdo spiči 400 € za stik v naravi s samim seboj, v tišini …. verjetno deluje, ker še nihče ni organizatorjem vrat zavil. 😛
Mi smo se enkrat vračali s hribov (10 let nazaj) in pristali v Kamniku. Najprej smo šli gledat Marijo v eno kapelico (ki naj bi jokala) – naši ne znajo naredit posla 🙁 , je že vse propadlo?
…… Potem smo se pa zapeljali še v Tunjice. Zdravilni gaj.
Najprej so nam zmerili auro – vsi itak vse neki prizadeti. In potem smo šli na sprehod pod strokovnim vodstvom. Mene je popadel tak smeh…. še danes me je sram! Vodička je moje obnašanje obrnila njim v prid, rekoč: “Vidite, da deluje? Človek se osvobodi vseh strahov in okov in je spet srečen!” Razen nje in frendov so me vsi gledali kot govedo. Pa sem se opravičevala, res!
Tam nekje na 3/4 sprehoda čez gaj smo se že vsi smejali. Ko smo prišli nazaj, so nam še 1x zmerili auro. En tak aparat – kako printer. Aura taka, da dol padeš. Pozitivno žarčenje tako, da ni šlo vsa na A4 format 🙂 in skoraj skurilo papir 😀
Chef – ti se večkrat potikaš 😛 tam okoli, a to še laufa? Bi šla spet probat. Pa niti ni drago, ane?
Noro, Matej ti si moj heroj.
Kako noro ubesediš tisto kar se najbrž lepemu procentu populacije mota po glavi.
Hočmo še!
Pa šumnike poprav. Encoding latin-ext za google fonte 😉
@Lea: Brez dvoma imaš prav! Mediji razpihujejo nasvete kako skrbet za zdravje in lepo postavo in po novem so menda moderne čim večje riti. Vsake pol leta postane moderna druga licenčna funkcionalna vadba in ko sem zadnjič videl trampoline workout, me je skoraj pobralo od smeha.
Pozabijo pa povedat, da je treba v tem tudi uživat. Mislim, da sem o tem enkrat pisal v uvodniku revije Tekac.si. S športom bi se morali ukvarjat iz veselja, ne zato, ker nam tako rečejo. Seveda je pa težko najti veselje v nečem tako debilnem kot je skakanje po trampolinu 🙂 Potem so tukaj še psi, skoraj vsak ima eno ščene, in če s ejim ne ljubi prav veliko ukvarjat z njimi, si kupijo miniaturne, češ, ne rabi toliko laufanja, kar je idiotizem brez primere.
@Darja: V Tunjicah pa nisem bil že dolgo. Sploh pa tam nikoli nisem iskal aure ali kaj podobnega. Moja ideja je, da greva tja, a se prej fajn nažreva kislega zelja in fižola. V trenutkih tišine potem malo popestriva dogajanje.
@Anonimno: Hvala za prijazne besede. Ne razumem pa problema, ki ga imaš s šumniki. A lahko malo bolj specifiraš?
hja…iz maminega zornega kota, služba, iz službe domov, pospravljat dedom, ki je naredil cel rusvaj v kuhinji (je penzionist), še za jest si pripravit al pa še za brata in fotra zraven, zluftat hišo zaradi tega, ker smrdi po čebuli zaradi fotra, sezona vrta, sezona bilanc, brisanje prahu, umivanje posode, likanje, zaganje cunj, čiščenje hiše, 2x tedensko ji uspe na rekracijo, ki jo dejama kot službo, kot nujo, da sploh še lahko hodi in sedi… Vmes ded tečnari in sprašuje miljon zadev. Sicer pa je čas za njo kadar spi.
Pri meni pa…Boli mene K, če se je nabralo nekaj več pasjih dlak in cunj za zložit, če so prišli obiski in je na vrsti kosilo dedana. Grem na trening s psom, sprehode, dobim se s kolegi. Kar je po eni strani čas zame, ker v tem neizmerno uživam, hkrati pa je obveznost, ker to pes potrebuje. Okej imam tudi službo, nekaj že sčistim in si skuham. Posebno pazim, da porabim čim manj posode in da je svež zrak v hiši. Vikendi so pa namenjeni pometanju, sesanju, brisanju prahu, pomivanju kopalnice in tal. Preklinjam dneve, ko je treba vzet mašinco za depiliranje in kadar je treba skopat še psa. Ker temu sledi še obvezno umivanje kopalnice…
Še dodatek, vikendi so tudi čas za treninge (na kDjih) in pa tekme RO ter agilitya.
Po mojem mnenju in izkušnjah ni štos v “pomanjkanju časa zase”, ampak to, da so ženske enostavno nagnjene k jamranju. Ne vem, ali to pomeni neskončno iskanje neobstoječe popolnosti, ali pa priročno orodje za vse mogoče vrste izgovorov in iskanje pozornosti… Seveda posplošujem.
@Anja: Ob tem nabitem urniku mi ni jasno, kako najdeš kaj časa zase 😀
@Zabartma: Mislim, da imaš zelo prav. Sindrom trpeče matere – s tem da danes trpijo tudi tiste, ki sploh niso mame. Seveda si želijo biti popolne in seveda si želijo srečat popolnega moškega. Ne eno ne drugo jim ne bo uspelo.
Hm, šumniki mi zdej delajo ok. Očitno je bilo nekaj s pomnilnikom browserja narobe. Nevermind 🙂
Odlično! Ker šumnikom je ekipa res posvetila ogromno pozornosti 🙂