Domačini se po Gentu najraje prevažajo s kolesi. Tudi v dežju.
Sam pa sem se z obrobja v središče mesta odpeljal z avtobusom in pri glavni železniški postaji prestopil na tramvaj. Dasiravno Belgijcev dež ne moti, je bilo vzdušje čemerno in minila me je celo volja do piva, zato sem se po dobri uri že vrnil na avtobusno postajo. Tam me je presenetilo, da se moja linija pripelje šele čez 24 minut. Gent, počutite se kot doma, kjer čutite Slovenijo! Da v Belgiji nič ne štima, sem vedel, zato nisem bil presenečen niti nad nekajminutno zamudo. V nasprotju z ostalimi, kjer se je trlo mularije, je bil avtobus nenavadno prazen. Padla je tema in skozi mokro šipo med kapljami nisem videl ničesar. Vedel sem, da moram izstopiti takoj za nadvozom. Čez čas sem se za nekaj sekund zatopil v telefon, ko sem spet pogledal gor, pa z grozo ugotovil, da se peljemo po povsem neznani cesti in da sem na avtobusu sam.
To so momenti, ko od nervoze zašvicaš. Čez pol ure bi moral biti že v sejni sobi, po možnosti v suhih nogavicah, jaz pa sem se na zanikrnem avtobusu po zanikrni primestni cesti ob zanikrni goščavi na desni strani peljal neznano kam. Približno tako, kot če bi hotel priti na Dolgi most, potem bi se pa peljal čez Kozarje. To so momenti, ko se počutiš kot idiot, ker se ne znaš peljat z avtobusom.
Zavil je na zanemarjeno, z žičnato ograjo zamejeno makadamsko parkirišče. Zdaj me bo vrgel ven, sem si mislil, in me bodo posilili v blatu. Vendar, zanimivo, avtobus ni niti ustavil, ampak je na parkirišču polkrožno obrnil in oddrvel nazaj. Navsezadnje smo se čudežno pojavili na pravi postaji. Kje smo bili mi ni jasno niti zdaj, ko sem traso linije preveril s pomočjo Google Street View. Belgija.
V mesto sem se vrnil v ponedeljek dopoldne, ko situacija ni bila dosti boljša kot v petek. Razen delavcev, ki so na vsakem vogalu bodisi nekaj štemali bodisi rezali asfalt, sem bil v mestu skoraj sam.
Zaščitni znak mesta in njegove svobode je je 91-metrski zvonik z zmajem na vrhu. Ob zvoniku so kasneje zgradili Lakenhalle, kjer so carinili in pregledovali tkanine, Gent je namreč v srednjem veku prosperiral na račun trgovine z blagom in je bil svoj čas eno največjih in najbogatejših evropskih mest.
Pogled na stolp izza mestne hiše.
V nekdanji poštni zgradbi je zdaj šoping center.
Na drugi strani sta Graslei in Korenlei, ulici ob kanalu, ki povezuje Gent in Brugge.
Tod je bilo nekoč pristanišče, danes je pač nekaj, kar moraš fotografirat. Praviloma je slabo vreme.
V oko mi je padel simpatičen pajzl ‘t Galgenhuisje, ki slovi kot najmanjša kavarna v Gentu. Odprli so jo pred točno 238 leti. Če bom naslednjič v boljši družbi kot s samim seboj, bom povabil na enega.
Gravensteen, grad grofov, je na drugi strani reke Leie.
Nasproti je stara ribja tržnica.
Po tej kratki ekskurziji se v Gentu ne bom več počutil kot tujec. Ne bom se čudil, če avtomat za vozovnice mestnega prometa ne bo deloval in z voznikom se ne bom več skušal prerekati, naj mi vozovnico vseeno proda za 1,30 evra, kolikor stane ob nakupu iz avtomata, in ne za 2 evra, kolikor stane na tramvaju. Naslednjič bom imel v žepu vedno tudi kovance za en evro in manj, dvoevrskega avtomat namreč ne sprejme. A veste, to so tista mesta, ki sicer niso najlepša na svetu, ampak lahko vozovnico, ki je iz papirja, vseeno preprosto kupite s kovanci. Z bruseljskim vafljem podprt sem jo hitro pobrisal na železniško postajo Gent-Sint-Pieters. Z zunanje strani je kar simpatična, peroni so pa bolj tako … no, belgijski.
14 komentarjev
Žebljica na glavico! Tudi mene Belgija spominja na Slovenijo. Točno to asociacijo sem dobil ob že nekajkratnem obisku tam.
Ko sem bil še z interrailom so bili tudi vlaki nekako taki kot pri nas, zdaj so jih že posodobili, tudi postaje počasi posodabljajo,… no tam se vsaj nekaj premika naprej. Vlaki so tudi hitrejši…no ok ravnino imajo, to je tudi res.
Ceste v Flandriji so dokaj na zahodnem standardu, česar pa za Valonijo, ki sicer po karakterju bolj spominja na npr. severno Italijo (tudi rahlo neprijazni so že tam čeprav dosti manj 😉 ) kot na sosedoFrancijo, ne moremo trditi. No boljše so vseeno kot pri nas oz. so vsaj nekatere že obnovljene.
Tisti vaflji so najbolj znani Leuksevaafel, torej Lieješki, lahko da ima seveda tudi Bruselj svojo varianto, seveda je tu še pomfri (originalno je belgijski in ni 'French Fries' kot ga zmotno imenujejo Ameri!), z neštetimi omakami pa čokolada po kateri je ravno tisti del okoli Brugea in Genta, se mi zdi, najbolj znan in pa seveda pivo. Okoli 300 vrst. Meni najboljše Grimsbergen!
Zgodovinskih znamenitosti imajo baje na km2 največ v Evropi kar bi še posebej za Flandrijo kar verjel. Nizozemska jih nima četrt toliko, imajo jih večje države po absolutnem številu seveda več, Italija, Francija,… a na kvadraturo bi kar verjel da jih ima Belgija več. Bruselj je prav posebno mesto in niti ne več tako zelo umazano kot včasih in sploh je Belgija po krivici zapostavljena na račun sosednjih držav, zgolj kot neka tranzitna država.
No jaz se zaradi vsega zgoraj naštetega rad vračam.
Tole z avtobusi mi je pa znano. Ker ti si imel srečo, lahko pa bi se ti zgodilo, da ne bi vedel ne v katero smer se moraš postaviti ne na katero številko bi moral iti.
Zadnje čase se iz zagate rešim z GPS navigacijo na telefonu. Vklopim še navigacijo iz omrežja (da je ja takoj, kljub temu da to stane). Potem je situacija takoj lažja.
Lieski vafelj je tisti ovalen prelit s cokolado, bruseljski pa je pravokotne oblike in ne nujno s prelivom cokolade. No, to razliko je seveda treba poznat!
Sicer je pa Gent super. Sem si ga letos prvic mao bolje ogledal in sem bil navdusen nad centrom. Ampak sem bil v soboto, ob lepem vremenu, ter z avtom (iskanje parkinga sicer ni bilo najbolj enostavno ampak na koncu vse srecno).
Belgijska predmestja pa…ja, dejansko spominjajo na Spodnjo Sisko 🙂 Kot je ze Simon povedal, omenjene pomankljivosti in pomanjkanje neke identitite dajo Belgiji zanimivo na koncu nek car hehe.
Meni je bila Belgija tako malo “šmafu” – nemarna po domače. In ja, res malo spominja na Slovenijo. Morda so avtoceste še malo bolj zanemarjene, kot pri nas, tam dejansko veje visijo na cesto in za robom ležijo ostanki vseh tisočev gum, ki jih je tam razneslo. In še nekaj. Mi smo pogrešali kante oz. koše za smeti. Prva fotka iz Luksemburga, ki smo ga obiskali po Belgiji je park, v katerem so koši za smeti dejansko na nekaj metrov.
..tudi Belgija ima svoj S in ima svoj J. …Razlika se takoj začuti, zlasti v svinjariji. na J jo je polno, na S bolj malo.
@Seamus: Vmes – ker je moj bus zamujal – sem se dejansko skoraj odpeljal v drugo smer 🙂
@Virenque: Točno tako, konec koncev se tem nemarnostim smeješ. Všeč mni je tudi, s kakšno lahkoto se, recimo, zapeljejo v enosmerno ulico in kako se zaradi tega nasproti vozeči sploh ne pritožujejo.
@t-inca: Ja, na avtocesto štrleče veje 😆
Valonija ima tudi dejansko BDP na prebivalca po kupni moci tam nekje na nivoju Slovenije, priblizno 85% povprecja EU. Flandrija je precej bolj razvita, dejansko pa jih gor vlece Bruselj s 120% povprecja EU.
Se opravicujem, Belgija v celoti ima 120% povprecja EU. Torej Bruselj mnogo vec.
Jaz sem pa v Belgiji večkrat na avtocesti videl na odstavnem pasu parkiran avto, med drugim tudi ponoči, brez vseh oznak, trikotnika,… Vsakič ko sem bil v Belgiji po ene dvakrat, trikrat!
@Virenque: Ja, v Bruslju res smrdi po denarju.
Na bruseljskem metroju sva s punco skorajda končala na poti v “garažo”, če naju nebi slučajno nekdo opozoril. Težave sem imel tudi na ostalih kolodvorih ala Gare central in Charleroi, kjer sem se počutil kot nepismen idiot. Nikoli nisem bil čisto zihr če delam stvari prav. Kar nekaj stvari je pa tam vrhunskih, med drugim pivo ( “roza slonček” Delirium tremens) in pa top fast food hibrid “Mitraillette”.
@zabartma: Tudi tvoje besede me pomirjajo, da vendarle nisem edini idiot, ki ne zna najti poti do avtobusne postaje 🙂 Kljub vsej svinjariji mi je še vedno čisto malo žal, da nisem Belgijec. Prvič že zaradi ciklokrosa, take dirke so mi pisane na kožo, drugič pa, seveda, zaradi delirija, ki ga izzove tamkajšnje pivo. Pa tudi sicer moram priznat, da so Belgijci eden bolj simpatičnih narodov, čeravno seveda nisem zagovornik tez o boljših in slabših narodih.
Šefe, a si se peljal z DeLijn? 😉
Ne vem sicer kako je bilo mišljeno tisto 'nepismen' idiot, ampak treba je pa reči da Belgijci pa govorijo angleško s tujci in so bolj odprti glede tega kot 'zadrgnjeni' (namenoma v oklepaju ker tudi ta stereotip ne drži čisto) francozi. Povsod, ne samo v Bruslju, tudi v frankofonski Valoniji običajno ni problenma (svetovljanskega Bruslaj sevea niti ne omenjam). Res je, da so tudi v Franciji počasi prišli k pameti in danes vsaj v večjih mestih tudi tam ni problema, ampak pred petnajst-dvajset leti ko sem še vandral z interrailom in si v Parizu ob naročanju kave v angleščini dobil samo kisel nasmešek in hladno kavo (če sploh), so v Belgiji tudi v manjših podeželskih mestih govorili angleško.
Pa še nekaj je zanimivo: kljub temu da se Valonci in Flamci kao nimajo ravno radi pa očitno nimajo problema govoriti jezik drug drugega. Morda sicer ne drug z drugim, ampak ko sem enkrat v valonskem delu v eni trgovini govoril francosko (malo polomljeno, kot bi rekli francozi 'comme une vache espagnole'), je prodajalec takoj vprašal: 'Nederlaands'? torej v nizozemščini (ta je tudi v Flandriji uradna, flamščina je le pogovorni dialekt) ali sem nizozemec (ki jih je tudi v valonskem delu kot turistov zaradi bližine veliko). Tudi v Flandriji sem nekajkrat govoril francosko pa ni bilo problema. Verjetno, ker je zopet iz govora videla da sem tujec.
@Simon: Ko berem tvoje komentarje, imam vedno občutek, da si prišel z Marsa.