Nekaj desetletij prepozno je začel zahodni svet reševati težave onesnaževanja s plastiko tako, da so vlade prepovedale brezplačno izdajanje nosilnih vrečk, če niso namenjene pakiranju sadja, zelenjave ali mesa. Vemo, da je to šele prvi korak … ampak vedeti moramo tudi, da je ob vsej ostali nepotrebni plastični embalaži, rokavicah za prijemanje kruha na samopostrežnih delikatesah, da o porabi nafte in elektrike sploh ne govorim, to groteskno kratek korak.
Turist razpravlja o ekologiji
Pred časom smo se v večji družbi križali zaradi odnosa do plastike v državah tretjega sveta. Kamorkoli pogledaš, plastenke in vrečke. Ločeno zbiranje odpadkov? Ne, vse v isti koš. Ali na tla. Ali v morje. Ali v reko, če je v bližini. Pomilovali smo jih, a tudi razumeli njihov položaj: lačni, žejni in slabo izobraženi nimajo časa za ločevanje odpadkov niti denarja za plačevanje dragih komunalnih storitev. Rešitev je v izobraževanju, razložiti jim moramo, da uničujejo planet.
Debata se je dogajala v družbi turistov, ki so z letalom prileteli 2715 kilometrov daleč, prevozili 387 kilometrov z minibusom z motorjem standarda Africa null Komma Josef in še 20 kilometrov prepluli, potem pa so se več dni vozili z gumenjaki z dizelskimi motorji in v tednu dni spraznili toliko pollitrskih plastenk sladkih pijač, kolikor jih lahko spravite v dva večja hladilnika. Potem so šli še domov.
Vmes je prišlo tudi do zbiralne akcije plastike, ki jo je morje naplavilo na samotni otoček. Plastiko so vrli ekologi zbrali na kup, pobral ga je gumenjak z dizelskim motorjem, z ladjo je odpotoval nazaj na obalo, od koder so plastiko s tovornjaki verjetno vrnili nazaj v morje.
Osveščevalna vloga množičnega turizma
Ob takšnih debatah sem raje tiho, ker me preveč – oprostite izrazu – razpizdijo, da bi mogel še naprej ohranjati kolikor toliko normalne odnose v družbi 21. stoletja, ko ljudi užalijo že malenkosti, kaj šele argumenti, ki zadenejo v živec. A nekdo je vendarle omenil, da ekološko osveščeni turisti prispevajo k onesnaževanju nesorazmerno večji delež kot neosveščeni domačini, ki nimajo za plastenko kokakole, kaj šele za to, da bi za seboj puščali 3000 kilometrov dolge ogljične sledi.
Ampak, veste, turisti smo jim prinesli evre, reševali smo njihovo gospodarstvo in z dobrim zgledom tudi pokazali, da je plastenke fino zbirati na kup in jih voziti sem ter tja. Poleg tega zdaj, bogatejši za izkušnjo plavanja z delfini, svetu oznanjamo, da bi morali biti vsi bolj osveščeni, da uboge živali ne bodo pocrkale zaradi nalaganja mikroplastičnih koščkov.
Ko torej turistično potujemo, izboljšujemo svet … v bistvu smo kot Tomo Križnar.
Strup za Zemljo je v majhnih flaškah
Neuporaba plastike je postala poza osveščenih, ki vam bodo to povedali enako gotovo, kot vam vegani povedo, da so vegani. Druga skrajnost pa so potrošniki, ki kupujejo 150-mililitrske doze bio-jogurtov, ki stanejo pet evrov na kilogram. Bio-jogurt, točen v privlačne male plastenke.
Nič hudega! Samo da tega domov ne odnesejo v plastični vrečki. In da se tistih 500 metrov daleč peljejo z avtomobilom na koks … električnim avtomobilom.
Svet je rešen. Linija in črevesna flora pa tudi.
28 komentarjev
Ce se lotis resevanja nekega problema, ponavadi zacnes tam, kjer se bo najbolj poznalo. Ce 90% plastike pride v oceane z 10 rekami od cesar sta 2 v afriki in 8 v aziji potem bi vsak normalen zacel s tem. Ce se pa hoces delat lepega zacnes pa hajpat s slamicami v evropi :).
To je sicer res, a Afričanom in Azijcem, ki živijo ob teh rekah, se fučka, ker imajo v življenju večje probleme, ali pa nimajo denarja. Kaj naj zdaj naredimo mi? Pač začnemo nekje, kjer lahko. Pri sebi ali tam, kjer je najceneje. Ko bo zavedanje širše, bo tudi uspeha več. Vsako potovanje se začne s prvim korakom.
Ja, njim se jebe. S tem da pri nas tisti z velimi problemi vseeno ne mečejo stvari po naravi. Na živce mi gre samo to vzbujanje krivde in hype na račun ene neumne slamice, medtem ko se drugje pa takoj najde opravičilo. Pa ne me narobe razumet, se strinjam da vsaka malenkost šteje. Sam kot sem rekel, problem se resuje tam kjer se najbolj pozna.
Meni tale prepoved oz. zaračunavanje vrečk potrošnikom tudi ne gre v lajšto.
A ne bi raje nabili neko takso/davek/karkoli na VSE izdelke v plastični embalaži?
Tako visoko, da se plastična embalaža preprosto ne bi splačala?
Čestitam za zapis. Tudi prvi komentar s slamicami je povsem na mestu. Na srečo nimam izkušenj z družbo, ki bi zbirala smeti na egiptovskem otočku imam pa seveda priliko popizdevat ob Facebook bojevnikih, ki so proti slamicam, petardam, plastičnim svečam, kar so seveda samo odpustki in čiščenje vesti, ne rešuje pa ničesar.
Že če bi namesto razširitve Šoštanja postavili še en blok v Krškem bi naredili za okolje toliko, da bi lahko naslednjih 100 let vsi metali petarde za novo leto, veliko noč in bajram ter popili vsak dan 3 zdrave bio jogurte s po dvema slamicama ampak jebi ga, namesto nekaj večjih korakov bomo naredili 20 manjših, kar pa ne bo rešilo čisto nič.
Aja, pri tem ukrepu glede vrečk pa močno sumim, da so ga zlobirali trgovci, saj verjetno sedaj pokasirajo nekaj 100.000 €/mesec, ki so nam jih prej preprosto podarili. Pa tudi država se ne brani DDVja.
@Roman: zdrava pamet seveda pravi točno tako. Ampak politika in zlasti lobiji pa precej drugače. Nikoli ne bom pozabil čudežnega preobrata izpred parih let, ko je bil Dejan Židan minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pripravljal se je osnutek zakona, ki bi proizvajalcem sladkih mehurčkastih pijač — razlogu za največje število bolezni na svetu, mimogrede — naložil nekoliko višji davek. Nenadoma pa -PUF!– je bil predlog zakona umaknjen, češ da nima dovolj podpore ali kaj jaz vem. Jasno, da je do Židana priplavala kuverta. Ne prva, ne zadnja.
To. Vsi bi reševali okolje, nihče pa se ne bi odpovedal potovanjem ali novi mobilni napravi vsako leto. Ker to bi bila že revščina.
Če imaš denar si lahko omisliš nizkoenergijsko hišo s toplotno črpalko, za zajtrk pa si namažeš avokado iz Mehike in hrustaš bio češnje iz Španije.
Po zgledu Butana bi morala vsaka država ekstremno drago zaračunati vsak turistični vstop, denar pa naj gre za socialo. Ja, potovali bi samo še res bogati, kar je tudi edino prav. Tudi vsak let bi moral biti krepko obdavčen. Ne more vsak na minimalcu za vikend v London no.
Embalaže sploh ne bi omenjal. Sirup za kašelj po novem tudi v priročnem pakiranju enega požirka?
Dobro jutro,
naše Slovenije brez plastike si ne morem predstavljati. No pravzaprav si jo lahko, ker sem jo še doživel, ampak bi bila precej drugačna in ne vem, če bi jo sedaj želel tako, kljub ekologiji.
Tudi življenjska doba je sedaj daljša kot pred 50 leti. Torej….?
Plastika oz. odpadna plastika je svetovni problem, mi tule v Evropi sami ne bomo nič naredili. Največ kar lahko je da počistimo svojo okolico in ne izvažamo odpada drugim.
Pozdrav Stane.
Avto na koks 🙂 Vrhunski zadetek.
Haha, to je res. Najprej postavimo TEŠ 6 in potem sprejmemo strategijo trajnostnega razvoja 😆
Pri avtih sem malo alergičen, tako da se grem malo izkašljat:
EV ni nujno koks, pri EV imas vsaj teoretično moznost še česa drugega – zame je to konkreten napredek. Druga stvar, ki je gotovo boljsa pri EV je to, da rabis filtre in katalizatorje nataknit na 5 dimnikov, namesto na 1000000 izpuhov. Mislim da je jasno, kaj je lazje, ceneje in bolj realno, da se zgodi.
Pa se se sploh ne pogovarjamo o izkoristkih ipd., kjer je tudi jasno, da se na 500MW agregatu izplača investirati v 0.5% boljši izkoristek, na 1000000 100kW agregatih se pa tudi za 5% ne, saj ni računice, ker je že delovni režim agregata neobvladljiv.
Pa recimo še tole :
http://www.avtomanija.com/default.asp?rb=6&id=312
Povzetek :
Ena povprečna ladja za križarjenje naredi dnevno toliko izpustov kot 21,45 milijona VW Passatov. Za primerjavo, v Nemčiji je 45,9 milijona avtomobilov.
Se strinjam na splosno, da je problem v tem, da ljudje sploh ne vedo, s cem najbolj svinjajo planet. Ena izmed stvari, katero so pozabil omenit, je npr. zivinoreja. Samo s tem, da jes meso, se zlasti govedino, prispevas ogromno. Za kilo govedine, ki pristane na tvojem krozniku, se npr. porabi 5 tisoc litrov vode, potem so pa tu se plini od kravjih prdcev, ipd. In potem hipsterji, ki niso vegani ali vegetarijanci, jedo meso, pridelano iz zivali, ki se pasejo na prostem. Za zival je seveda tako zivljenje lepse, je pa to za okolje se slabse, ker zival onesnazuje dlje casa kot pa tista, katero po hitrem postopku zredijo v stali. No, pa pustimo to…glede plastike ne bom pametoval, ker ne vem tocno, koliko je plastika v morjih dejansko poleg estetskega problema se kakrsen koli drug problem. Vemo, da to potem morske zivali jedo ali se v plastiko zapletejo in zaradi tega tudi umirajo…ampak je to res velik problem? Tega ne vem.
—–
Bi pa ponovno omenil nekaj drugega in malce zasel iz teme. Spet moram pokazati prst na potrosnika, ampak to si naredil ze ti, jaz ga bom pa se na podjetja. Hvalijo se z eticnim obnasanjem, varovanjem okolja in ne vem kaj, ampak za profit ne bodo nikoli presaltali iz plastike na karkoli drugega, dokler jih v to zakonsko ne bo prisilila drzava (ali EU). Se naprej bodo zavijali po eno samo papriko v plastiko (da, videno na Nizozemskem), prodajali plasticne vrece namesto izkljucno samo papirnatih, uvazali sadje in zelenjavo iz eksoticnih destinacij, itd. Sami od sebe se ne bodo nikoli angazirali in nekaj naredili za boljsi svet. Nikoli! Pa ves da nisem nek antikapitalist ampak ta korporacijska ignoranca mi gre pa vedno bolj na kurec.
Vem, bilo je poleti ali kdaj ze, mogoce takrat cebula ne raste v nasih krajih ampak v nemskem Aldiju so tisti teden prodajali cebulo iz Nove Zelandije…jebeno cebulo, ki naceloma raste povsod!
Hm. Strinjam se z navedenim, tole glede onesnaževanja s strani goveda, ki se pase, pa je samo propaganda, ki ne drži. Za okolje so prostoživeče živali dejansko nekaj najboljšega, kar se mu lahko zgodi (z določenim načino upravljanja). Tudi puščave se nehajo širiti in se celo nazaj zaraščajo, če se tam pase živina. Poglej si tega strica, ki po napaki iz mladosti zdaj ve nekaj več: https://www.ted.com/talks/allan_savory_how_to_green_the_world_s_deserts_and_reverse_climate_change?language=en
@Superfly: verjamem. Ampak problem je v tem, da je na svetu prevec ljudi, da bi vsi lahko uzivali meso prostozivecih zivali. Vsaj toliko mesa ne, kot ga uzivamo sedaj. Moja primerjava je pa bazirala zgolj na primeru hlevska krava v primerjavi s prostopasno kravo. Ce obe zakoljes ko dosezeta neko tezo, bo to tezo tista, ki se pase, dosegla pozneje. Pojedla pa verjetno prav toliko. Torej bo vec casa obremenjevala okolje kot tista v hlevu. Vsi bi radi boljse razmere za zivali, ljudem pa ni jasno, da preprosto nimamo prostora vzrediti toliko zivali v prostozivecih razmerah, da bi ob trenutni porabi mesa lahko nafutrali vse…
oziroma, pojedla bo vec, ker se tudi vec giba.
Ja, to sigurno. Posebej kakšne države, kot so na primer Bangladeš in Indija lahko sanjajo o tem, da bodo lahko pridelali pašno meso, saj so absolutno prenaseljene in en povprečen prebivalec se ukvarja s povsem drugimi problemi kot mi.
Fora je bolj v tem, da krava, ki se pase dejansko ne obremenjuje okolja in, če je to pomembno, je do bridkega konca tudi bolj srečna od krave, ki je ves čas privezana v hlevu. In ja, pri nas bi se količini, ki jo rabimo mogoče še lahko približali na ta način, za večino svetovnega prebivalstva pa sigurno ne.
S tem, da tako meso dobim lokalno, zanj plačam manj kot pri mesarju, meso je bolj okusno , pa tudi plastike porabim manj od nakupa do uporabe ;).
@Waldo: No, in začeli smo pri jebanju potrošnika, ki zdaj ne more priti niti do brezplačne vrečke – jaz sem jo recimo vedno uporabil vsaj dvakrat, kar je pomenilo, da sem morda vanjo zavil še zamrznjeno klobaso, na koncu pa mi ni bilo treba kupiti posebne plastične vreče za smeti.
Ampak, pustimo to – potrošnik bo to zlahka prenesel, ker v resnici pomečemo v smeti preveč plastičnih vrečk (kje so potem tiste za pasje dreke, na dan porabim dve do tri).
Začeti se mora pri ponudnikih. Kupim kartico SD, ki je velik približno 1 kvadratni centimeter, zapakirana je pa v plastično embalažo velikosti 100 kvadratnih centimetrov. Ali, kot omenja Boki, v plastiko zavite paprike.
—
@Roman: Saj veš da bi takso prevalili na potrošnike?
—
@Superfly: No, lkdo zares zasluži, sem se včeraj spraševal, ko sem plača 9 centov za plastično vrečko. To je bistveno vprašanje. Zagotovo pa ta denar ne gre v sklad za zaščito delfinov ali za reševanje te problematike v Aziji in Afriki. Ob tem bi še omenil, da težava teh držav niso samo revni ljudje, ampak enostavno to, da so čisto navadni prašiči, ki se jim jebe za okolje toliko, kot se je jebalo za okolje Evropejcem v srednjem veku. Z eno samo razliko: da smo vmes izumili plastiko.
—
@Filmoljub: No, mene ne boš prepričal, da je mogoče take težave rešiti (samo) z davki. Sploh, če se denar od tega davka potem gladko prelije v blagajne, ki nimajo nič z zdravjem.
—
@Danijel: No, to, točno to. Ljudje danes mislijo, da kar morajo potovati že samo zato, ker pridejo v London za 25 evrov. Eno je okolje. Drugo pa so plače stevardes in pilotov na teh letih. Ti isti ljudje potem protestirajo zaradi neoliberalnih politik.
—
@Stane Debevec: Bojim se, da se dogaja točno to: odvažanje odpada drugim. Stari avtomobili, stare gume … to gre v Afriko. Za dober denar. Dobro, lahko rečemo, da je to ene vrste reciklaža, ker se potem s temi gumami vozijo še pet let. Končna destinacija je seveda ocean.
—
@Slovon: Delno imaš seveda prav, ampak obremenitev, četudi se voziš z EV, je še vedno večja, kot če se sploh ne. Vozimo se pa kar naprej, vsepovsod. Jaz se skušam čim manj in to mi je zelo dobro uspevalo, zdaj pa malo manj.
—
@BigBoss: No … in smo potem tudi pri čebuli z Nove Zelandije, kar je omenil @Boki.
Saj ne trdim tega, samo primer lobiranja navajam. Nekdo ima vedno interes, da stvari ostanejo, kakršne so. Razmišljanje o alternativah in vzporednih rešitvah pa zahteva čas, denar in umsko moč. Ki je v politiki ni.
@Boki: je bilo enkrat na nizozemski televiziji, da imajo menda supermarketi ravno na plasticne vrecke najvecjo marzo od vseh proizvodov! In da menda zasluzijo s temi vreckami ogromno.
—
“Ob tem bi še omenil, da težava teh držav niso samo revni ljudje, ampak enostavno to, da so čisto navadni prašiči, ki se jim jebe za okolje toliko, kot se je jebalo za okolje Evropejcem v srednjem veku. Z eno samo razliko: da smo vmes izumili plastiko.”
Tocno to! Ampak tega si nihce ne upa reci, ni politicno korektno!:)
@Matej in Superfly seveda 🙂
Itak. Pa to ne velja samo za odnos do okolja, ampak tudi za drugo, npr. odnose v njihovi družbi itd.
Pa to ne pomeni, da nam ni treba začeti pri sebi, če lahko in zmoremo.
@Matej “Ob tem bi še omenil, da težava teh držav niso samo revni ljudje, ampak enostavno to, da so čisto navadni prašiči, ki se jim jebe za okolje toliko, kot se je jebalo za okolje Evropejcem v srednjem veku. Z eno samo razliko: da smo vmes izumili plastiko.”
Hehe, res je :).
@Roman: Saj veš da bi takso prevalili na potrošnike?
Seveda bi. Saj je breme tudi zdaj na potrošnikih.
Odpadki so velik biznis, plačamo ga potrošniki.
Priporočam ogled dokumentarca Zelena laž.
Bi bil prevelik problem v letu 2019 za živila izumiti biorazgradljivo embalažo?
Živim v Londonu. Če želim v veliki večini supermarketov kupiti 5 kil korenja, 5 kil krompirja in 15 paprik, bom to dobil zavito v 15 plastičnih vrečk. Čakam dan, ko bo vsak krompir posebej zavit.
@Roman: Da. Prav imaš.
—
@Borut: Bizarno je, da bolj ko greš na razviti zahod, manj je zdrave pameti. Vsaj s tega vidika se Republika Slovenija lepo razvija, njeni državljani pa tudi. Dostop do interneta naredi svoje.
Recimo, lahko bi prepovedali plastične vrečke tudi na oddelku sadje/zelenjava, kjer bi lahko enako dobro kolerabo in korenje tlačili v papir.
—
Sicer sem pa pravkar prebral, da bodo v TEŠ menda začeli tovoriti premog iz Indonezije. Skratka. V Indoneziji bodo to kopali ljudje v groznih razmerah. Potem bodo to z ladjo pripeljali sem, z eno furo bodo torej v luft izpustili toliko izpustov, kot jih povzroči nekaj sto milijonov avtomobilov. Potem bomo iz tega delali elektriko, da se bomo lahko vozili z električnimi avtomobili.