E-urbanost na poziv

Po dolgem času sem spet užival slasti Ljubljanskega potniškega prometa. Okrog treh popoldne se zdi, da ljudje ta servis dejansko uporabljajo, na avtobusu je bila namreč taka gneča, da sem šoferju skoraj sedel v naročju. Ob opazki, da smo težki, mi je razložil, da se v teh novih plincih dodatna teža res kar dobro občuti. Da še posebej težko potegnejo v klance, kakršen je na primer na progi 14 na Vrhovcih. Samo ne daj Bože, da bi se ustavil sredi klanca.

Čez čas se je avtobus toliko spraznil, da sem se lahko usedel in se končno skoncentriral na ignoriranje precej nadležne okolic. Lažje rečeno, kot storjeno. Ko se je zraven počil kolosalen možakar, sem nekaj energije porabil zato, da sem si izboril svoj prostor, ker je skušal zasesti še dobršen del prostora za moje noge, ker je moral med svoje položiti papirnato vrečo. Čez nekaj trenutkov je iz nje vzel Big Mac. Zasmrdelo je. Prste si je zapacal z omako oker barve, kumarica je nevarno bingljala in koščki solate so padali, k sreči v vrečo med njegovimi nogami. Kljub živalskemu hlastanju je hamburger žrl relativno dolgo oziroma se mi je zaradi relativnosti časa tako samo zdelo.

Potem se je lotil McChickna. Žrl ga je nekoliko dlje, verjetno že nekoliko utrujen od prejšnje runde.

Potem je bila kokakola. Izmenično je srkal po slamici in zadovoljno izdihoval, tako da je po avtobusu zavel vonj po cenenosti. Posrkal je do zadnje kaplje. Za konec se mu je spahnilo. Mastne roke si je obrisal v papirnato vrečo.

Še sreča, da tega prehranjevalnega obredja ni izvajal v Eurbanu, novemu prevoznemu sredstvu Ljubljanskega potniškega prometa, ki s tem svoje storitve v precej nenavadnih okoliščinah širi še na področje taksi prevozov v slogu carigrajskih dolmuşov – taksijev, ki vozijo na znanih relacijah in si jih deli več strank. S to razliko, da so Eurbani javni servis, da so na voljo po naročilu in da so kot vozila spodnjega srednjega razreda povsem neprimerni za prevoz večjega števila potnikov, tako da služijo samo ljubljanski pozi trajnostno naravnanega mesta, ki da naj bi skrbelo za mobilnost občanov iz odročnih krajev. In verjetno še čemu, kar ni ravno v skladu s poštenimi poslovnimi praksami, a tega nikdar ne bomo izvedeli zagotovo, zato bo ostalo pri govoricah, kot obtožbe o zahtevah po spolnih uslugah ali kot javna tajna o plačilu desetih odstotkov za vsak opravljeni posel.