Nedeljo sta mi pokvarila Janković ter konflikt med zarukanimi klerikalci in militantnimi geji. Lep dan sem izkoristil za Mali kraški maraton, popoldne pa sem si želel samo počitka zaradi neprespanosti. Ampak ne, treba je bilo volit. Volit je bilo treba zaradi luzerja, ki je v nekaj mesecih dvakrat zamenjal funkcijo, in to tako, da se je po neuspelem izletu v državno politiko na račun MOL vrnil nazaj na Magistrat.1 In volit sem moral zaradi vprašanja, ki ga zdravorazumsko sploh ne bi smelo biti, ustavnopravno pa je bil pač dovoljen. Vem, lahko bi volil predčasno, ampak tudi takrat se mi ni ljubilo in problem ni v tem, da nisem imel časa v nedeljo, ampak v tem, da me sploh silijo v vse to. Če temu dodam še norčevanje iz volivcev, ki so morali v Ljubljani hodit na dva različna konca, kar imam za očiten znak mešetarjenja z glasovi – kot tudi to, da se je Zorana v najbolj liberalni občini v Sloveniji volilo na isti dan, kot je bil referendum, medtem ko so v konzervativnih županske volitve izpeljali prej. A pustimo ob strani teorije zarote o tranzicijski levici.2
V referendumski kampanji smo slišali kup neumnosti, divjih debilizmov, potvarjanj resnice, moralno-paničnih izpadov, ampak ne samo s strani nasprotnikov, pač pa tudi s strani zagovornikov novega Družinskega zakonika. Slednji sicer niso popolni debili niti verjetno niso potvarjali resnice, brez dvoma pa so moralno paničarili in pretiravali. Pretiravali seveda tudi v tem, da naj bi bil Družinski zakonik dober, odličen, pravi presežek, ki naj bi uredil vse težave družine, ki je nedvomno v krizi, v tem se s škofi strinjam.
Prva napaka zagovornikov je bila, da so se na fronto v prve vrste postavili homoseksualci. Od vsega začetka, še preden sem se prebil skozi Družinski zakonik, kar mi je pokvarilo cel večer, me je čudilo, zakaj se homoseksualci razburjajo, če pravzaprav niti ne gre za njih. Koliko pa je homoseksualcev, ki si želijo posvojiti otroka njihovih homoseksualnih partnerjev? Verjetno jih lahko preštejemo na prste obeh rok. Osebno sem prepričan, da je otroku bolje tako v klasični kot v koruzniški družini ali celo v enostarševski družini. Predsodki? Mogoče, ampak to ni pomembno. Bistveno je, da imamo stanje, kakršnega imamo, in sicer, da obstajajo istospolni pari, pri katerih ima eden od partnerjev otroka. Kar seveda še ne pomeni, da se lahko tudi pri nas najde kakšen slovenski Elton John, ki bi s svojim lutkastim fantom za hec posvojil otroka ali dva in pri tem celo izpadel kot dobrodelnež.
Geji in njihovi podporniki so dali vtis, da gre izključno za pravice gejev. Olga iz zakotne dolenjske vasice je pri maši in od sosede slišala, da bodo pedri posvojili vse naše otroke, na televiziji pa vidi homoseksualca, ki trdi, da to ni res. Komu mislite, da bo verjela in za koga bo prepričana, da laže? Še več! V medijih so ji tako rekoč dobesedno dopovedovali, da je zabita, zafrustrirana, homofobna, nestrpna stara baba, ki se pusti nategovat še bolj nestrpni pedofilski organizaciji. Tudi, če se s tem mnenjem strinjam, dikcija ni primerna, ker v ljudeh vzbudi še večji strah in gnev, ker se počutijo še bolj ogrožene. Neumneža je nemogoče prepričati, da je neumen. Če bi mu bilo to jasno, ne bi bil neumen.
S tem, da so si zagovorniki zakonika dovolili nesprotnike zmerjat z zarukanci, in to v uradni kampanji, so se spustili na Primčevo raven. Toliko nestrpnosti do homoseksualcev lahko srečamo samo na Balkanu. In toliko nestrpnosti do RKC in do katoličanov lahko vidimo samo v Sloveniji, čeprav je stališče RKC enako povsod po svetu. Tako kot se mi gabi Primc, se mi gabijo tudi tisti, ki vse vernike pavšalno označujejo za butlje samo zato, ker verujejo v nekaj nerazumljivega. In tega je na Twitterju toliko, da moj blog izpade kot do inteligenčno prikrajšanih prijazen kotiček. Kampanje nisem spremljal načrtno oziroma sem se ji izogibal kolikor je bilo mogoče, ker sem lahko že na Twitterju prebral toliko blesavih tvitov, da mi je bilo vse jasno – kaj menijo mnenjski voditelji in primati političnih strank, me zato ni zanimalo. Dejansko sem ponorel ob vsakem vprašanju kaj si o vsem tem mislim jaz. Pravzaprav mi je precej vseeno.
Pa še komentar glede vprašanja o spornosti odločitve Ustavnega sodišča, ki je dovolilo referendum. Jasno je, da večina v demokratičnih družbah ne sme odločati o pravicah manjšine. In tako se na Twitterju oglasi Katarina Kresal, simpatizerka vseh zatiranih gejev:
Danes je vecina odlocila o clovekovih pravicah manjsine. Zato se danasnji referendum ne bi smel zgoditi. Skoda,da US tega ni razumelo. #DZak
Prvič. Na kurec mi gre sprenevedanje politikov, ki odločitve Ustavnega sodišča – in tudi vseh drugih institucij – spoštujejo samo takrat, ko se z njimi strinjajo.
Drugič. Že zgoraj sem napisal, da naj pri Družinskem zakoniku ne bi šlo samo za en člen, ki homoseksualcem dovoljuje posvojevanje otrok njihovega partnerja.Če torej ni šlo za to, potem tudi ni šlo za odločanje večine nad manjšino, ker, saj gre samo za enega v vrsti členov. Tu je šlo pač za odločanje o Družinskem zakoniku. Da se je referendum zreduciralo na vprašanje o strpnosti do homoseksualcev, so poleg predlagateljev – vem, da so oni začeli, ampak nasprotna stran bi bila lahko pametnejša – krivi tudi zagovorniki, ki so sprejeli igro nadrkavanja na hrbtih istospolnih. Še značka, ki so si jo ob avatarju na Twitterju in Facebooku pripeli tisti, ki se z zakonikom strinjajo, je mavrične barve. Te značke nikoli nisem pripel ob svojo sliko. Konec koncev nisem gej, še manj pa z njimi simpatiziram – kar seveda ne pomeni, da jim odrekam katero koli pravico. Do njih gojim podoben odnos kot do ljudi, ki hodijo k maši. Ne motijo me, vsaj ne zaradi tega, ker so katoličani.
In navsezadnje … blagor družine, tudi istospolne, je, bolj kot od zakonodaje, odvisen od drugih dejavnikov, predvsem od ljubezni. Tega pa ne more zagotoviti noben zakonik. Ves cirkus okoli referenduma je lep dokaz, da se Slovenci skregamo za vsako figo. Da vas je sram, ker živite v nestrpni državi? Da ne bom počil od smeha! Tudi mene je sram, ker je pretežen delež strpnih Ljubljančanov, ki so bili večinoma za Družinski zakonik, volil Zorana Jankovića, vzorčen primer nedemokratičnega voditelja. Ampak tako širokih obzorij nimajo niti tisti, ki niso zarukani.
29 komentarjev
“In navsezadnje … blagor družine, tudi istospolne, je, bolj kot od zakonodaje, odvisen od drugih dejavnikov, predvsem od ljubezni.”
Če bi zate veljajle le spodnje pravice, ne bi bil enakega mnenja.
“V veljavi tako ostajata Zakon o zakonski zvezi in družinski razmerjih in Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti.Po tej zakonodaji lezbijke in geji lahko posvojijo biološkega otroka svoje partnerice ali svojega partnerja. Gejevski in lezbični pari, ki registrirajo svojo istospolno partnersko skupnost, imajo kratek nabor pravic, kar jih postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi s heteroseksualnimi poročenimi pari. Gejevski in lezbični pari, ki ne registrirajo svoje istospolne partnerske skupnosti, nimajo nikakršnih pravic, kar jih postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi z neporočenimi heteroseksualnimi pari. Bistvo celotne zgodbe je neenakopravnost.”
“Na kurec mi gre to sprenevedanje politike, ki odločitve Ustavnega sodišča – in tudi vseh drugih institucij – spoštuje samo takrat, ko se z njimi strinja.”
problem je ravno v tem, da se je US vsebinski odločitvi dejansko izognilo. odločili so tako, da so rekli, da referendum, ne glede na izid, ne more povzročit protiustavnih posledic, ker na dan referenduma ta novi zakonik v nobenem primeru ne bi veljal, saj določa, da se začne uporabljat šele 1 leto po sprejemu, tako da ne glede na izid, se stanje, zaradi referenduma, ne bo v ničemer spremenilo.
to pomeni, da je US zadeve rešilo skrajno diplomatsko, namesto da bi se dejansko ukvarjalo z bistvenim vprašanjem, torej: ali lahko večina kroji neke osnovne pravice manjšine, oziroma ali je diskriminacija na osnovi spolne usmerjenosti dovoljena ali ne.
Oprosti, amapak to je eno navadno usrano sprenevedanje! Družinski zakonik je šel na referendum ravno zaradi členov, ki so istospolno skupnost enačile s homoseksualno. Nisem videl, da bi kdo od nasprotnikov na veliko problematiziral druge člene. Še ko so zbirali podpise, so nabijali, kako se bo sestra poročila z bratom in podobna sranja, da ne govorim o dooolgih seansah v DZ, ki smo jim bili priča že ob prvih členih o definiciji družine. To je bil čisto navaden ideološki boj. Seveda je žalostno, da so zagovorniki na to pristali – jaz pa se sprašujem, kaj bi jim v resnici drugega preostalo? Saj so celo kampanjo morali dokazovati, da so samo ” zdravi in normalni” ljudje, kot vsi ostali, ki za zajtrk pač ne jedo otrok. In ti bi me rad prepričal, da se lahko fašistoidni dikciji zoperstaviš z leporečnim cvetjem? Ja, ja..seveda je treba ostat civiliziran…ampak to ne vključuje kurčeve tolernace do primitivizma!
Pa še pripomba o Zokiju, ki ga sicer nikoli nisem in ne bom volil…jaz bi se pa tudi vprašal o dometu človeka, ki voli družinski zakonik, hkrati pa obkroži Kulcer Dolinarjevo, katere prdast mentalni horizont ni niti milimeter dlje od ljubljanskega kavboja…WTF?!
Odličen zapis in zelo dobra analiza vzrokov in anomalij slovenske politike in družbe nasploh, ki so vodili do padca referenduma.
Sam bi dodal samo še faktor zelo čudnih anket, oziroma meritev javnega mnenja, ki so vse po vrsti kazale vsaj na 15 – 20% več glasov podpore … pri čemer se mi poraja vprašanje, ali so bile zares narejene tako zelo slabo in statistično nereprezentativno, ali pa so bile dejansko zmanipulirane (oziroma je bil vzorec anketirancev) prirejen tako, da se je ustvarjalo mnenje o večinski podpori.
Ker če je bil dejansko vzrok namerna manipulacija, so očitno dosegli ravno obratni učinek, saj se je verjetno marsikateri podpornik, prepričan, da je zmaga praktično že zagotovljena, raje odpravil na kakšen izlet, med tem ko so na drugi strani neugodni rezultati anket samo še podžgali nasprotnike (v večini desničarje, ki so tako ali tako znani kot zelo zvesti in disciplinirani volivci), da so dejansko odšli na volišča.
Morda bi bil rezultat anket nekoliko bolj realen, če bi vsakega anketiranca po vprašanju o opredelitvi za ali proti vprašali tudi to, če se dejansko tudi namerava udeležiti referenduma, da bi lahko upoštevali (pri nas že skoraj samoumevno) levičarsko volilno apatijo.
Presenetljivo dober zapis. Sam nisem šel na referendum, ker bi moral celoten stari in novi zakon temeljito prebrati, kar se mi je zdelo preveč absurdno. V bistvi pa je še večji absurd to, da ni bilo ene avtoritete (strani, časopisa, karkoli…), ki bi neobremenjeno in realno naredil primerjavo in izpostavil pomembne točke. Ali so eni ali drugi nabijali neumnosti brez repa in glave v tri dni.
Da bo Janković zmagal pa je bilo tudi jasno. Pravzaprav je dobro, da je. Mestni svet se namreč ne menja in če bi dobili drugega župana bi bil dejansko samo lutka brez moči.
@ spookymulder
Če bi bili desničarji zvesti in disciplinirani volilci bi imeli desno vlado že veliko mandatov…
Levičarska volilna apatija pa tudi ne obstaja oz. je prav toliko leva, kakor desna.
@Polona: Ti očitno ne razumeš pojma družine, ki je najprej osnovna življenjska celica, ne pa neka birokratska kategorija. Sploh pa tvoj komentar kaže, da problema pravzaprav ni. Ja, se strinjam, da gre tukaj za neenakopravnost napram raznospolnim koruznikom, ampak istospolne zveze z otroki same po sebi mejijo na bizarnost.
Skratka, imamo dve lezbijki, ena od njiju ima otroka. Druga lezbijka bi ga rada na vsak način posvojila, noče pa registrirat istospolne skupnosti. Meni se zdi to malo smešno. Zakaj ne bi hotel registrirat skupnosti, če hočem posvojit otroka?
In, seveda, jaz sem bil ZA zakonik, ker seveda razumem, da gre pri vsej zadevi bolj ali manj za problem dedovanja.
@zzzz: OK, ampak jaz sem še vedno prepričan,d a tukaj nismo odločali o manjšini, ampak o družini. Če že kdo, so bili na tapeti otroci. Predvsem tisti nesrečniki, ki so se po spletu okoliščin znašli v istospolni zvezi in jim je eden od staršev očitno umrl.
@Sašec: Seveda je šel zakonik na referendum zaradi skupine idiotov, ampak to sploh ni pomembno. To je kot prepiranje otrok v smislu “kdo je začel”.
Nekaj moraš vedet: proti tepcem ne moreš zmagat, sploh pa ne z argumenti. Živ dokaz za to je moj blog. Tepca lahko premagaš samo s silo, ki pa seveda ne pride v poštev.
Zagovorniki bi se morali truditi debato speljati v drugo smer. Z mavričnimi priponkami so delali obratno. Netili so spor in ga ovijali v spiralo konflikta med klerikalci in pedri. Točno to je Primc hotel.
Kar se tiče Mojce … če bi imela realne možnosti za zmago, je verjetno ne bi volil in bi obkrožil Jazbinška.
@spookymulder: Videl sem rezultate nekaterih anket, ne vem pa, kdo in kako so sploh anketirali. Poglej, če bi delal anketo med tviteraši, bi bila podpora verjetno vsaj plebiscitarna.
In ja, seveda so bile ankete zmanipulirane.
@Spam: Dobro si naredil, da nisi šel. Meni je zakonik pokvaril cel večer. Ker nisem pravnik, ga tudi ne morem v piko razumet. Za to plačujem tiste jebene opičjake, ki sicer tudi nič ne razumejo, ampak OK.
Mene moti tudi reakcija do tistih, ki niso volili. Ko je šlo za železnice in ne vem kaj še, neudeležba skoraj nikogar ni motila, v tem primeru pa so že kar vsi po vrsti izpadli kot nestrpneži – in kot da bi bilo tistih 70 procentov ZA. Rezultat bi bil verjetno podoben.
Bravo, točno tako od J do i. 🙂
Strinjam se z zapisanim. Kampanije nisem podrobneje spremljal, DZ nisem prebral, na referndum nisem šel. V bistvu na referendume ne hodim, ne glede na tematiko. Mislim pa, da je referendum odraz naše družbe. Fanatični zagovorniki za in proti, ki mislijo da je tema najbolj pomembna in da je njihovo mnenje edino pravilno in posvečeno. In reakcije po referendumu ; zagovorniki ( sram nas je, da smo slovenci in živimo v taki homofobni državi ), nasprotniki ( ubranili smo slovensko družino ). Daj odjebite vsi skupaj.
@Spam: Očitno nisi opazil, da Slovenija kljub vsej pregovorni zaplankanosti in konzervativnosti, raje voli levico, kot pa desnico (z izjemo leta 2004 je še na vseh volitvah, tudi na zadnjih, procentualno zmagala levica), tako da lahko desnica uspe samo v primeru postvolilne politične matematike (kot v primeru zadnjih volitev), ali pa ob nizki volilni udeležbi (predvsem v primeru referendumov), ker imajo bolj disciplinirane volivce, ki dejansko gredo na volišča, med tem ko je levica zelo glasna, ko se je potrebno zavzeti za neke ideale, ko pa je to potrebno tudi aktivno potrditi, se vdrejo v zemljo.
Vsak politični analitik ti bo lahko potrdil, da je levico veliko težje spraviti na volišče, kot pa desnico in to ne zgolj pri nas, temveč tudi drugod po svetu. Razlogov pa je seveda ogromno, od drugačne percepcije državljanske dolžnosti, razlike v količini argumentov, potrebnih eni ali drugi strani za prepričanje volivcev, pa vse do zelo različnega dojemanja zvestobe in podpore ob izbruhu raznih afer, ki po pravilu zelo hitro odnesejo politike levice, med tem ko podporo desnici ne morejo omajati niti številni sodni procesi.
@Chef: Seveda ni nič narobe, če kdo ni šel na referendum, to je pravica vsakega volivca, se mi zdi pa skrajno dvolično, da se prav tisti, ki po eni strani pravijo, da niso šli na volitve, zgražajo nad volilnim rezultatom in zmerjajo in žalijo tiste, ki so glasovali proti. Nasploh bi se morali podporniki zakona, ki sedaj zamerljivo zmerjajo in žalijo nasprotnike, zamisliti, zakaj so za oddajo glasu prepričali tako malo volivcev, čeprav se je ves čas ustvarjal občutek, kot da se bo s tem referendumom dokončno odločilo, če bomo (p)ostali svobodna družba, ali pa se bomo vrnili v srednji vek. Očitno je bilo kljub vsemu številnim popolnoma vseeno …
“The best argument against democracy is a five-minute conversation with the average voter.” — Winston Churchill
Tale referendum je en navaden drek. In pomoje tudi sam ne bom več sodeloval v referendumih.
Razlaga je pa sledeča – načeloma me predlog glede istospolnih zadev ne zanima, niti me ne moti. Torej bi načeloma moral biti za, ker naj imajo to urejeno če hočejo, ni problem. Pa nisem bil, ker je ena zadeva drugje v zakoniku povezana s čisto drugo tematiko – mal sm že pozabil kaj točno, bi moral še enkrat skoz, je pa v zvezi z 18 leti otroka. s tisto zadevo se načeloma ne strinjam, torej bi moral biti proti. In sedaj če primerjam tisto za kar sm za in tisto za kar sem proti, vidim da sem za za nekaj kar me ne zanima in proti za nekaj kar se mi zdi da se me tiče. In sem bil jasno proti.
In na koncu zakonik pade in smo zopet na začetku, namesto da bi s pomočjo javne debate (ki je na žalost pri nas nemogoča) spremenili par zadev v zakoniku, večino pustili kot je in sprejeli ta popravljeni zakonik. In sedaj se počutim brezveze, ker še enkrat več vidim, da smo bili nategnjeni. Tukaj pa se prepucava konzervativen / liberaren, kot da se je odločalo samo o pedrih in lezbijkah.
A je kdo slišal, da so se oglasili tudi starši invalidov, ki so na dobri poti, da izgubijo velik del svojih pravic? Verjetno ne, ker niso tako glasni, kot “mavrična” skupina (ob teh mavricah dobim pike!!!). Sicer se sedaj trdi, da so njihove zadeve urejene v drugem zakonu, kar je res, samo sedaj se ta drugi zakon sklicuje na osnovo v prvem, ki jo potem ne bo več. In njih ni za prste ene roke, temveč nekajkrat več.
@spookymulder
Tvoja teorija bi držala, če bi desnica imela 25% volilnega telesa. Sta pa to preko palca enako veliki množici. Torej na tej točki se tvoji argumenti podrejo.
Kar se tiče kredibilnih političnih analitikov jih ne poznam. Vedno spijo z nekom v postelji in rezultat je njihovo mnenje, ki ni referenčno. Sicer zdrava pamet matematike prejšnjega odstavka demantira tudi to.
Glede na to, da si v ta pogovor vnesel še Patrio pa res nima smisla nadaljevati. Zamegljeno razumnost “Zarukanih klirekalcev” še delno razumem. Ne razumem pa nerazumnost samoklicanih levičarskih intelektualcev.
@zzzz (1 komentar): Argument s katerim se je izvleklo US se mi zdi privlečen za lase. Pa valda ne zaupamo sodb o naših ustavnih pravicah telesu, ki je tako kratkovidno/neodgovorno/brez hrbtenice. Kaj niso odgovorni presoditi tudi ali bi lahko zavrnitev zakona povzročil protiustavne posledice v bližnji prihodnosti? Ali se enostavno ven izvlečejo, da to ni nujno, saj bo morebiti v vmesnem času sprejet zakon, ki protiustavno stanje preprečuje?
@spookymulder (1 komentar): Mislim, da je šlo pri teh anketah za šolski primer pristranskega odgovarjanja, kjer anketiranec ob neposrednem stiku anketarjem, ko ni sam v kabini za glasovanje, odgovori tisto, kar naj bi bilo pričakovano/sprejemljivo/moralno pravilno s strani družbe. Ko pa ima možnost glasovati brez potencialne obsodbe s strani anketarja, glasuje tako, kot v resnici čuti. Plus, vzorec je (psevdo)slučajen in majhen. Statistično gledano ni nič čudnega, če ne odraža mnenja populacije.
@chef,
ne gre za to o čem smo odločali, ampak kako končna odločitev vpliva na, v tem primeru, neko manjšinsko populacijo. če neko populacijo odločitev izključuje, potem smo seveda odločali tudi o tej izključitvi.
@amuk,
ven so se vlekli še tako, da je DZ odločitvi na referendumu zavezan samo 2 leti, po tem času se pa lahko zakon spet uveljavi.
tako da glede na to odločitev se mora počakat do dneva, ko bi sicer ta zakonik moral stopit v veljavo in ker očitno ne bo, bi morala 1/3 poslancev ali državni svet, vlada in DZ kot celota tega itak ne bojo storili, spet vložiti zahtevo za presojo ali bi lahko neuveljavitev, oz. zavrnitev tega zakonika povzročila protipravne posledice.
Meni ni jasno, kako lahko razgledanemu človeku, ki se ima za intelektualca in celo nadpovprečno pismenega branje nekega zakona pokvari večer, potem pa piše cel roman na blog o tem in onem. No mogoče te nekak zastopim, sam branje zakonov včasih prav pride. Stric google pa ponavad pomaga pri tem, da najdeš najbolj frišnega. Mene je recimo vrglo na rit, ko sem zamenjal avto, da sem za 130 kil pretežak s prikolco vred in da tvegam odvzem vozila….dejansko. Če nebi šel brat, nebi bil zdajle v avtošoli.
Se strinjava, Primc je idiot, zakonik ni nek biser, je pa boljši, kot obstoječ zakon, ker je bolj sodoben. Rešuje recimo določitev očetovstva pri oploditvi z biomedicinsko pomočjo in podobno. Kaj so pa napalamudil v zvezi z homoseksualci, tako oni sami, kot klerikalska srenja ala Primc je pa totalen absurd, ker zakonik sploh nima posebne veze s tem. Vidim, da se tudi v tej točki strinjava. Škoda, ker ni šlo več ljudi volit, tako smo dopustili primitivcem ala Primc, da preživijo in še z večjo močjo širijo svoje bolane ideje.
Mogoč je že kdo napisal, ampak, od tistega zagamanega plakata naprej je šlo samo še navzdol. Kot bi si zagovorniki v bistvu želeli izgubiti. Škoda, zdaj bo moj otrok pa avtomatično pripisan ex-soprogu moje drage, ker ob rojstvu od ločitve še ne bo minilo dovolj časa. Moral ga bom tožit.
“Janković ter konflikt med zarukanimi klerikalci in militantnimi geji sta mi popolnoma pokvarila nedeljo.”
Haha … meni so pokvarili več mesecev, tako da mi nedelje niso uspeli, ker so me uspešno prepričali, da niso vredni biti pokvarjene nedelje.
“Volit je bilo treba zaradi luzerja, ki je v nekaj mesecih dvakrat zamenjal funkcijo, in to tako, da se je po neuspelem izletu v državno politiko na račun MOL vrnil nazaj na Magistrat.1 In volit sem moral zaradi vprašanja, ki ga zdravorazumsko sploh ne bi smelo biti, ustavnopravno pa je bil pač dovoljen.”
Pravno ima v Sloveniji vedno bolj toliko opravit z zdravim razumom, kolikor ga je možno zaznat na ulici. Samo vzvodi za uveljevaljanje posmeha zdravemu razumu se razlikujejo – prvi uporabljajo formalnopravne vzvode, obvode in odvode v imenu stroke, drugi pa z nekaterimi bolj ali manj ponesrečenimi piarovskimi vzvodi na slovensko ljudski način. Oboji so komično prozorni, a nivo je pač nivo. Skratka, človeški faktor z ekipco večine odločujočih je zlorabil ohlapno pravno vedno z odvodi, da je lahko uveljavil svoj interes preko ustavnega sodišča. Homoseksualni aktivisti so ugrabili celoten DZak za uveljavitev svojega interesa po enakopravni obravnavi, CI je ugrabila interes homoseksualcev za uveljavitev svojega interesa po neenakopravni obravnavi, ki mora po njihovem mnenju privilegirat formo klasične družine, da bi bojda ohranili simbolično vrednost ideala.
Kaj so počeli zagovorniki DZak? Večinoma podobno kot homoseksualni aktivisti. Ampak mene so bolj zanimali drugi, tisti, ki so se izpostavljali kot zagovorniki izjemnih dobrobiti DZak tudi v drugih členih. Med nihanjem med Za in Proti na podlagi prebranega (pol zakonika je namreč totalna namerno izgubljena priložnost za bolj jasne definicije, ki bi onemogočale zlorabe s strani vaško okrajnih CSD-jev in sodišč z izjemnimi strokovnjaki, ob katerih nemalokrat vprašanje zdravega razuma odpove) sem se nagibala k Za v imenu “bolje išta nego ništa” s pozitivističnim upanjem, da se kasneje dela reorganizaciji vpletenih aparatov in dopolnitvami zakonov. A so me zlahka prepričali, da temu ni tako in da je sranje v zakoniku očitno tako spackano načrtno, da se ne le ohrani status quo pozicija, ampak celo zaščiti stroko z jalovim delovanjem. Začeli so kvakat, da novi DZak preprečuje situacije, kot je primer koroške deklice ali primer ugrabitve in usmrtitve talca – otroka na Zaloški. S takimi zavajanji in lažmi lahko fopajo nesrečno ljudstvo, ki pojma nima o primerih in je pozabilo še tisto, o čemer so informirani bili. Bedarije so tako zavajajoče in lažnive kot paranoidno kvantanje Primčevih aktivistov, ki so nakladali o incestuoznih razmerjih in množičnem posvajanju s strani homoseksualcev ubogih zapuščenih otrok itd. V obeh primerih je šlo namreč za opustitev dolžnega ravnanja v korist otroka z več vidikov. V obeh primerih so bile nepravilnosti celo dokazane, a se je vse zakrilo in zavilo v molk.V prvem primeru so celo izvedli izvršbo nad otrokom, preden bi bila preiskava o zlorabi na tožilstvu zaključena – po izvršbi naj bi se optrok vrnil v okolje in k staršu, ki je bil predmet preiskave. Preiskava je bila potem zaključena le na podlagi papirjev, ker je bila deklica že skrita. Nadzor nad delovanjem policje je pokazal nepravilnosti (zaslišanje otroka s strani nepoverjenega policista v pričo matere in še druge), a to nikakor ni vplivalo na obnovitev postopka. V drugem primeru dva CSD-ja nista opravljala dolžnega nadzora, ker se bojda nista mogla dogovorit, kdo je poverjen za nadzor, pa sta se izgovarjala, da sta mislila, da je oni drug. Ob tragičnem dogodku pa policija ni poklicala na pomoč specialce, čeprav je šlo za tipičen primer ugrabitve talca. V primeru Natalija Markač je prišlo do odvzema otroka s strani CSD-ja le na podlagi govoric očeta, kar naj bi pomenilo resno ogrožanje življenja otrok. Po letih kalvarije in dokazovanja, da nihče ni ustrezno preiskal resnice navedb, so priznali napake in otroke vrnili (drugi kadri seveda priznali). Podobne zgodbe so se odmevneje zvrstile še v primeru uboja hčerke s strani matere, čeprav je ta jasno želela živet pri očetu, uboja dveh hčerk s strani matere, ki ji je oče psihiater pod mizo dovajal zdravila za psihične motnje, strokovnjak Mrevlje pa pisal naklonjene pravljice o sposobnosti za starševstvo, potem dodelitev dveh hčera materi, kasneje le ene očetu, ki sta v odrasli dobi zdaj iztožili od države odškodnino, ker sta obe jasno izražali željo po življenju z očetom in podali razloge (nasilje matere), kar ni bilo upoštevano.
Ob vsem tem novi DZak še razširja pooblastitve CSD-jev pri odvzemanju in dodeljevanju otrok. In še podpira neenakopravno obravnavo, saj v primeru skrbništev, odločajo CSD-ji in primer otroka ne pride pred sodišče, kot je to določeno pri prekljanjih v primeru bioloških staršev.
Zaščita otrok my ass. Edino, kar je dobro, je časovna omejitev sprenevedanja staršev, ki niso zmožni skrbet za otroke, a se formalno nočejo odpovedat starševstvu, zaradi česar otrok ne more bit posvojen. Ker so politikantski zagovorniki zakonika, ki so odgovorni zanj, zavajali in nakladali, da zakonik omogoča nekaj, česar ne omogoča (ampak prej obratno), so me prepričali, da so hoteli resnične težave pomest pod preprogo, in zato mene na referendumu pač videli niso, ker sem za in proti in za v imenu upanja ni bil več tako močan, neveljavne glasovnice pa pri nas niso obravnavane kot kakor koli zgovorni statistični podatki o nameri volivcev – skratka, ni opredeljena namera v primeru prazne oddane glasovnice ali kaj podobnega.
Sicer pa … zelo duhovit zapis, pod katerega se podpišem.
!Da vas je sram, ker živite v nestrpni državi? Da ne bom počil od smeha! Tudi mene je sram, ker je pretežen delež strpnih Ljubljančanov, ki so bili večinoma za Družinski zakonik, volil Zorana Jankovića, vzorčen primer nedemokratičnega voditelja. Ampak tako širokih obzorij nimajo niti tisti, ki niso zarukani.”
Tole bi jaz dal na kandidaturo za bob leta. Ali pa vsaj “citat za prebrat” rubriko.
BTW…samo tisti del, ko praviš da niso zarukani ne bo držal. So zarukani, celo zelo zarukani, kljub šolam in diplomam. Sicer so pa naše diplome vredne …”)#/&$%”$”#$.. Toliko ja.
Še nekaj moram dodati. Če še kdo ni opazil. Slovenci smo z leta v leto dlje, ko imamo samostojno državo po obnašanju (mislim volilno telo) zares vedno bolj dejansko podobni Butalcem. Po dejanskih, tistih tragičnih zgodbah jih velikokrat že močno prekašamo.
Mi nujno rabimo nazaj “avstroogrsko” ali “jugoslovansko” vladavino. Tale bruseljska ima premalo vpliva na naše notranje zdrahe. Če se to kmalu ne bo zgodilo, bomo kmalu zares popolni Butalci.
Ko se spomnim zgodovine in kvakanja osnovnošolskih učiteljic, kako so nas tujci vedno zatirali (grozni oni in ubogi mi), se lahko samo še nasmehnem. Saj so nas zatirali, nič ne rečem, ampak mi smo sami sebi “najboljši – najhujši” tirani. Čestitati si moramo.
Ko sem brala tvoj zapis, se mi je v delu, kjer opisuješ »ugrabitev« zakonika s strani homoseksualne problematike, nehote primeril Proustov moment. Na nekaj me je spomnilo, pa nisem v prvem hipu vedela na kaj, potem pa…
Par let nazaj sem po naključju spremljala debato med kreacionisti in znanstveniki v ZDA glede uvedbe t.i. inteligentnega dizajna kot obveznega šolskega predmeta. Predmeta torej, povsem enakovrednega biologiji, kemiji, fiziki! Razprava je bila na začetku precej smešna in na momente povsem neverjetna, s časom pa je postajala nevzdržno bizarna. Za isto mizo so namreč nekaj tednov skupaj sedeli eminentni uveljavljeni znanstveniki z zelo različnih naravoslovnih področij na eni strani ter predstavniki verskih skupnosti, pobudniki gibanja a la »Starši za pravo vzgojo otrok« in še nekaj »i-have-just-met-Jesus-and-now-i-see kreacionističnih znanstvenikov« na drugi strani.
Biologija je fascinantna veda, ki lahko človeka zmeraj znova navduši in evolucija je pravzaprav največji live šov na zemlji, če si sposodim Dawkinsa. Skratka, tematika je zelo zanimiva, o njej se da strokovno razpravljati ure in ure, možnosti za seznanitev s trdimi dokazi o tem »kako deluje«, je tako rekoč brez števila. Ampak, dragi moji, debata je tekla samo in le o tem, ali smo ljudje res kdaj hodili po zemeljski obli skupaj z dinozavri! V trenutkih večje »lucidnosti« se je kdo od kreacionističnih strokovnjakov obregnil v organ očesa in brihtno pripomnil, da kaj takega pa res ni moglo nastati čez noč brez inteligentnega stvarnika. Bejž no…kdo pa sploh trdi, da je nastal čez noč?!
Glejte, ne bi rada na tem mestu polemizirala o tem ali Bog obstaja ali ne, nikakor pa nisem pripravljena sprejeti dejstva, da Bog, v kolikor eksistira, tripa na neukost svojih podanikov. Pa ne samo, da ga menda radosti nevednost, o ne, še dosti, dosti slabše je: po navedbah kreacionističnega gibanja je Bog celo užaljen, prizadet in zelo, zelo žalosten, ker smo ljudje po doooolgih tisočletjih ugotovili nekaj več o biološki in genetski preteklosti živih organizmov. S tem smo ga tako razočarali, da se bo grozljivo razhudil nad nami, dežil bo ogenj in žveplo in se kruto maščeval naši radovednosti. Kako že pravijo? Če bi imele krave boga, bi bil bog – krava. Ob tem mi pride na misel tudi osnovnošolska zgodovina, kjer so nas učili, da so bili grški bogovi antropomorfni oz. počlovečeni. Stari Grki so si namreč bogove predstavljali bolj na primitivnem nivoju, je rada pomodrovala moja profesorica zgodovine. Bejžte no, t’ršica. Danes je seveda vse takoooo zelo drugače hehehe…
Zdaj pa od Prousta nazaj na bistvo haha. Ameriška debata je bila popolna farsa. Dizaster. Še dosti bolj groteskna je bila kot naša obravnava DZak, verjemite. Vrhunski znanstveniki sploh niso imeli nobene priložnosti, da bi ljudem odprli oči in jih navdušili za naravoslovje, za znanstvene metode – jok, brate! Po principu verige, ki je močna samo toliko, kolikor je njen najšibkejši člen, se je debata spustila na čisto dno. Noe na barko ni hotel sprejeti dinozavrov, zato so se utopili, so rekli kreacionisti. Kaj se je pa zgodilo s ihtiozavri, ki so živeli v morju, so jih izzvali nasprotniki. Mar dvomite v Boga, krivoverci?!, so nazaj zaihtarili kreacionisti. Kaj pa vsi najdeni fosili?, so spet poskušali paleontologi. Ahh, Bog jih je nastavil, da bi preizkusil našo vero!, je sledil odgovor. In tako ad nauseam.
Analogno: ko so pri nas v resno debato spustili ljudi, ki enačijo homoseksualnost s pedofilijo in boleznijo in imajo nasprotovanje istospolnosti za svojo sveto misijo, je bilo jasno, da je kakršnakoli konstruktivna razprava o zakoniku kot celoti, izgubljena. Ne razumite me napačno, nikakor nisem mnenja, da lahko relevantno razpravljajo samo strokovnjaki. Nasprotno, nemalokrat so laiki celo zelo koristni s svojim pogledom, vendar pa nikoli in nikdar v primeru, ko so ideološko opredeljeni (isto velja tudi za strokovnjake).
Povej mi, chef, kako si si ti predstavljal, da bi lahko debata potekala, če so v soočenje vabili Primca ali pa npr. patra Strehovca? Če so homoseksualci v razpravi še nekako logično imeli svoje mesto z razlogom, da se vsaj malo predstavijo javnosti in ji tako pokažejo, da niso gayzille, mi nikakor ni jasno, kaj je imela tam za početi cerkvena ideologija. Poudarek: tendenciozna ideologija je problem, ne cerkev per se. Če bi predstavnik cerkve tam razpravljal o različnih členih zakonika z vidika raznih izvedenskih dognanj in svoje poglede logično utemeljeval, potem z njegovo prisotnostjo ne bi imela nobenih težav. Tako pa, ne me zajebavat, prosim!
Na žalost sem mnenja, da bo takšnih ideoloških ugrabitev vse več in več. V demokraciji ima pač vsak pravico do svojega mnenja, nismo se pa še naučili sprejeti dejstva, da vsa mnenja nikakor nimajo enake teže in ne sodijo v isti koš. Kvečjemu obratno! Najbrž redkim ljudem pride na misel, da bi operacijo srca namesto kirurgu, prepustili sosedovemu Pepetu, ki je zadnjič v reviji Zdravje nekaj prebral o tem. Ampak če bi se ravnali po principu razprave o Dzak, bi pa odločitev za soseda zlahka racionalizirali, a ne? Ma, poslušte, kva pa je tista operacija srca, sej je Pepe že dost žvali iz kože dau – prmejduš!
Ja, prmejduš, saj res, kaj bi komplicirali s kirurgi – naš Pepi zna vse. Pomislite, oni dan se je celo v okrogli sobi usedel v kot, ta naš dec. Predlagam transparent za novo civilno iniciativo: Vaši koži pašejo tud’ Pepijevi noži!
v celoti se strinjam. Vključno s kletvicami
🙂
@Horizont:
V prve vrste razprave so predstavnike Cerkvene miselnosti spustili predstavniki in braniki naše ustave, ko so dopustili referendum o človekovih pravicah. S tem so glavnemu pobudniku t. i. CI podelili tudi soj žarometov, ki jih je kot predlagatelj referenduma moral dobit.
Skratka, ni problem v tem, da obstaja, kar koli že obstaja, ampak kako se obnašamo do tega celo v imenu demokracije in države.
Če osebno že leta spremljam, kako si mediji dovolijo izpostavljat Vodeba (ki je nastopal tudi kot žolčni nasprotnik pravicam istospolnih in členu, ki prepoveduje fizično kaznovanje otrok), ki tako zlorablja pojem feminizem v sovražne namene, kot ne bi dopustili nikomur, da bi tako zlorabljal pojem protirasističnega ali protinacionalističnega boja v zgodovini (da zlorabe stroke za širjenje ideologije, ki bi se ji v interpretaciji še Freud odpovedal sploh ne govorim), vendarle napredujemo, saj je bil Primc s svojo akcijo požegnan od same slovenske ustave. Tega pa mediji pač ne morejo ignorirat kot nerelevantno.
Očitno je skrajni čas, da se vprašamo raje, kako deluje država v našem imenu.
Ma, daj, chef, kaj je s tem tvojim blogom. Tale moj zadnji komentar pa res ni tako dolg, da bi bilo normalno, da roma v moderacijo. Sploh ne razumem, zakaj se ti vklaplja moderacija.
Po TV-ju sem videla, da je le v Ljubljani ZA zmagal, povsod drugje pa NE, ravno tako je v Ljubljani zmagal Janković, čeprav ga drugje ne marajo kaj dosti, razen “onih naših”. Prišlo mi je na misel, da bi se odcepili od mafijozarske Ljubljane ali zahtevali vizo za te nore Ljubljančane, če že nimajo napisa Norišnica namesto Ljubljana, da bi normalni ljudje vsaj vedeli, kam prihajajo in kaj lahko pričakujejo he he he
@Simona
S tvojim komentarjem se pa ne bi mogla bolj strinjati. Zelo dobro, da si izpostavila ta totalni zajeb Ustavnega sodišča, ob katerem se je meni dobesedno obrnil želodec.
Na začetku pojasnilo okoli vključevanja najrazličnejših profilov v debato. Primc, cerkev & co. so bili v javno razpravo v parlamentu vključeni že od samega začetka, dosti pred pozivom za referendum, čeprav njihovi ugovori niso temeljili na nikakršnih strokovnih osnovah, ampak samo na poceni ideologiji. Česar niso niti skrivali. Na to sem opozarjala v prejšnjem postu – namreč, koga se spušča v razpravo kot enakovrednega sogovornika! Sem mnenja, da v kolikor se začne v debati resno jemati profile, ki npr. v 21. stoletju mirne duše prbijejo, da so ljudje hodili naokrog skupaj s T-Rexom, je zadeva z vidika pridonosa k naprednejšim rešitvam, pod kategorijo »piši propalo«. Isto velja tudi za Primčeve (cerkvene) nebuloze okrog »edino prave družine«, ki s sprejemanjem družinskega prava nimajo ama nobene vsebinske ali celo logične veze.
Pa ne samo, da nima veze s pravom – tudi z božjim naukom ne! Zadeva s cerkvenim nasprotovanjem komurkoli na tem svetu je pravzaprav groteskna sama po sebi, mar ne? Še toliko bolj za nekoga, ki je vse svoje otroštvo in zgodnjo mladost hodil k maši, k verouku in poslušal večne resnice, temelječe na (menda) brezpogojni ljubezni. Kako si božji služabniki na zemlji sploh dovolijo metati kamenje na šibke člane družbe?! Kaj ne vedo, bratje in sestre v veri, da to lahko počno samo tisti, ki so brez greha? Kaj pa naslednja Jezusova misel: kar ste storili enemu mojih najmanjših bratov, ste meni storili? Ne bi rada preveč skrenila s poti na tem mestu, vendar mi je nekako hudo, da se vse tisto kar sem se nekdaj po volji staršev morala učiti in ponotranjiti, v realnosti vedno znova izkaže za popolnoma nedosegljivo. Ne vem, kdaj bom končno odrasla, majkemi, saj mi zgodovina cerkvenih ups and downs ni ravno neznanka. Sicer pa niti ni potrebno študirati preteklosti – že na primeru svete družine se da jasno videti, da so biblična sporočila velikokrat zgolj banalno oblična in ne sežejo globlje od čajne žličke. Deviška mati, krušni oče in dete Boga očeta preko Boga svetega duha – zanimiva družinica, ni kaj, ampak forma, dragi moji, forma jaslic pa štima v nulo. To je tisto, kar konec koncev šteje za najbolj pobožne. Mogoče samo še malo potice, kakšen pirh, poplaknjen s flašo vina ter dve, tri prespane pridige in mera je polna. Oh ja, priznam, v taki kombinaciji peza absolutne ljubezni, krotkosti in ponižnosti postane pač neznosno težka in jo je bolje pustiti daleč, daleč zadaj.
Tole sem našrajbala off topic in v blagor svoji duši. Zdaj lahko vsi vidite, kakšna naivna tepka sem v resnici hahaha. Kaj sem že rekla: odrasti že enkrat, punca!
Back to issue. Kar se tiče odločbe Ustavnega sodišča, je zadeva naravnost vse obsodbe in zgražanja vredna. Nisem si mislila, da je kaj takega mogoče sprejeti s starni branilcev ustave, še posebej zavoljo tega ne, ker je nekaj mesecev prej taisto sodišče prepovedalo Titovo cesto. S čimer sem se strinjala. Pa ne zato, ker bi bila neka zagrizena nasprotnica druga Tita, ampak zato, ker gre za temo, ki polarizira Slovence in ustvarja nesmiselne konflikte, nikomur ne prinaša nobenih posebnih koristi, nekaterim ljudem, ki so pod prejšnjim režimom trpeli, pa celo povzroča bolečino po nepotrebnem. Potem pa takle zajeb!
Najbolj od vsega so pa zasrali s pojasnilom, češ, da ne bo nastala nobena neposredna pravna posledica, kar je celo posebej izpostavil zzz v enem od prejšnjih komentarjev. Halo???? A smo gladki, al kaj?! Osebno bi po človeški plati namesto te gnile sprenevedavosti in skrivanjem za obskurno tehnikalijo, bistveno bolj cenila resnico, ki je najbrž takale: po mnenju večine trenutnih ustavnih sodnikov so človekove pravice prepuščene vsakokratnemu navdihu.. Kar je popoln dizaster, btw. Da bi bila mera še polnejša, je vsaj ena od sodnic, ki je glasovala za referendum, v ločenem mnenju priznala, da se ne strinja z »nenastankom neposrednih pravnih posledic«! Zar i ti tako misliš, dušo moja? Ko sem to prebrala v Dnevniku ali Delu (ne spomnim se točno), sem si samo rekla, da kot kaže resnično ni meja pri britju norcev iz slovenskega naroda. Sramota za US, ki naj bi bilo prvi in zadnji branik osnovnih demokratičnih postulatov! Res sramota! Zaradi te nezaslišane zanikrnosti US nisem nič oklevala pri udeležbi na referendumu in glasovanju za. Enako bi storila tudi v primeru izbrisanih, Romov, mater samohranilk, nezakonskih otrok in vsega podobnega. In to bi storila zato, da si rešim lastno glavo! We are saving our own lives here! Kdo, hudiča bo kaj rekel, ko bodo prišli po mene?!
Za sem glasovala tudi kljub temu, da Dzak sicer po vsej verjetnosti ni bil brez lukenj. Hej, najbrž jih je nekaj zagotovo imel, pač v maniri celotne slovenske zakonodaje, vendar pa v primerjavi z zdajšnjim stanjem skoraj zagotovo ni pomenil bistvenega poslabšanja za večino – kakor hitro bi, bi se o tem že dve leti drli z vrha barjaka – neki manjšini pa bi končno zagotovil ustavne pravice.
Ne sprenevedajmo se; nikogar od nasprotnikov ni vsebina brigala niti za mušji prdec, razen morda pet minut pred polnočjo. Bilo je celo nasprotno: javno so govorili, da naj predlagatelji umaknejo iz zakonika tistih nekaj členov, pa ga bodo vsi podprli, ker je drugače dober. Halo??!!! Glede na povedano sem sama dojela ta referendum ne kot odločanje o Družinskem zakoniku, ampak samo in zgolj kot referendum o človekovih pravicah. O tem pa odločati nikoli ne bi niti smeli na tak način, če bi resnično bili zrela demokracija, ampak pri nas vse tako bolj po domače napravimo – v stilu Butal pač. In v Butalah, kjer je razbojnik Cefizelj že sedem ljudi zadušil in tri ženske, je po mojem mnenju na tovrstne referendume treba iti in glasovati ZA človečnost – razen v primeru, če bi pod pretvezo človekovih pravic želel zakonodajalec skozi spraviti kakšno veliko svinjarijo. V konkretni situaciji sem ocenila, da temu ni tako in zato sem v izogib, da bi se iz frdamanih kobiljih jajc izleglo kaj res smrdljivega, opravila svojo državljansko dolžnost. Žal mi je, da nas je premalo tako mislilo…
BTW, kar se tiče dežurnega cartoon freudovca našega časa, bi pa samo rekla: če se je nekdo pripravljen spustiti na poden, pa naj bo to Damjan Murko, Urška Čepin ali Roman Vodeb, potem ga v Sloveniji na poti k zvezdam ne more ustaviti tako rekoč nič! Veš, Simona, Butale pač morajo posejati svojo sol…hehehe…
@Horizont:
Ja, saj zato sem dala za primer Vodeba, ki precej redno krasi naše male ekrane in tiskovine, nacionalni medij mu omogoča celo VIP blog. Njegove “strokovne” izpeljave, dokazi in interpretacije so zelo podbni manevrom, ki so se jih lotevali predstavniki CI v svojem maršu. Na popolnoma enak način so dobili privilegiran prostor pod sojem žarometov. Ampak! V tem primeru se je zgodilo še nekaj hujšega … to početje medijev je z interpretativnim pravnim odvodom pofočkalo samo Ustavno sodišče, torej izrazilo strinjanje s takšnim delovanjem. Ustavno sodišče je torej reklo, Damjan Murko, Urška Čepin ali Roman Vodeb so kul. Če je Primc kul, zakajo tudi oni ne bi bili. V bistvu smo spoznali temelj naše demokracije in s tem mentalitete. Mi kreteni smo pa mislili, da gre za medijske ekscese.
V taki klimi se je treba zavedat, da ti izpadeš s svojimi modrovanji idiot. V tem duhu me vse skupaj spominja na preprosto anekdoto enega gospoda, intelektualca, ki mi je razlagal, kako se je matral celo mladost, ker so ga vsi v okraju, kjer je živel, zaničevali, ker je hotel študirat in ker je najraje bral. Tudi doma je večkrat fasal, češ, da je lenuh in noče nič delat, ampak samo zapravlja čas za neumnosti – branje in bolščanje v luft (idiot, ki je hotel postat pameten, je bolščanje v luft interpretiral kot razmišljanje – tega izraza pa nihče v njegovi okolici ni razumel, kaj sploh pomeni).
Klima, ki jo opazujem dandanes na več frontah, a vse vodijo v “Rim”, je zelo podobna.
Še to … ko si omenila čepinovanje in murkovanje … gre res za enake simptome. Tole izrabljam samo še kot eno priložnost za tisto, na kar na vsakem koraku opozarjam. Marsikdo se najde, ki bi naivno oporekal mešanju t. i. razvedrilne sfere s tako prekleto resnimi zadevami. Vendar nivo in simptomi, ki jih zlahka opaziš na področju šova, zabave določene družbe vedno in povsod sovpadajo z nivojem s svojimi simptomi tudi v sferi t. i. resnih vprašanj (od politike, filozofije do kulture v širšem in ožjem pomenu). Vedno znova dobivamo dokaze za to, pa se še vedno kdaj najde kakšen teleban, ki bo Simono vprašal, ali se ji zdi res tako pomembno posvečat pozornost takim bedarijam, kot je Eurosong ali podelitev Viktorjev itd. Oja, seveda! In dokler se jim ne bodo na enakopravno resen način posvečala večina “ta resnih”, se bo “štos” toliko bolj norčeval iz njih samih. Žižek sigurno že ve, da je tako.
http://www.youtube.com/watch?v=U1lTR8V90qU