Družbeni škodljivci

Če ne to, pa vsaj škodljivci za normalne delovne procese. Kdor misli, da je praznični skoraj black-out Blogosa problem, o katerem je potrebno na vsak način napisati nekaj vrstic, če mu seveda to sploh uspe, nima pojma, kaj je resna jeba. Ne rečem, da jaz nisem popenil, ko na silvestrovo ob devetih zvečer, preden sem odšel na fronto, nisem mogel preurediti videza bloga, toda računalniška zajebancija, ki je sledila, je bila približno taka zagonetka kot vzdrževanje miru v Palestini.

Kot sem že pisal, po novem tipkam po Dellovem Inspironu 1520, ki je žal postal pravi hit letošnje zime. V tisočih odtenkih se mi smeji z jumbo plakatov in mi razlaga, da je noro poceni, kar v bistvu pomeni, da nisem nič posebnega, sploh zato, ker nisem izbral pinki barve. OK, sem nekaj posebnega, ker sem očitno edini čudak, ki ima na 520, namesto Viste, naložene Windows XP. Problem, ki ga še nisem opisal, je bil v tem, da se je računalnik restartal in ugašal dlje, kot Nejc Brodar teče 15 kilometrov prosto.

To težavo sva zadnjič s Seamusom odpravljala približno šest ur. Težava je v tem, da je Inspiron 1520 optimiziran za Visto, kar pomeni, da računalnik z XP-ji deluje slabše. Kot se je izkazalo, je bil problem v wireless softwaru, ki je nekaj mutil dovolj dolgo, da sem popenil vsakič, ko je bilo treba računalnik ponovno zagnati. Na koncu je seamus problem rešil po domače – kot mi je dejal, je izklopil neke aplikacije.

Aplikacije! Po mojem mnenju je to druga beseda za neuporabno sranje, ki služi izključno slabemu delovanju. Kako si pri neki firmi upajo optimizirati računalnik tako, da ga ne morem normalno uporabljati? Vsiljujejo mi Visto, čeprav jih tega nisem prosil, še branil sem se je, ko smo le naložili program, ki sem ga sem vajen, imam pa same težave. Najhuje pri vsem tem je, da Dellov supporter ne bi hotel nič slišati o iks pejih, ker, ja, gospod, če pa je Vista bolj stabilna! Tip ne razume, da mene eno figo briga stabilnost, kar je tako ali tako laž, sicer bi nov program inštalirali že v vseh podjetjih, ker sem vajen XP-jev, ki so bili seveda tudi zanič, a jih vsaj obvladam. Zdaj imam hudiča nastavljenega tako, kot vidite na spodnji sliki. Očitno sem računalnikarski nostalgik!

Težave sem imel tudi z Office 2007, zato ga je včeraj končno zamenjala stara različica. Nova je po besedah računalniških manijakov kompatibilna s staro verzijo, seveda pa je potrebno vsako preklemansko datoteko posebej pretvoriti še v .doc format, sicer ga živa duša ne zna prebrat. To mi je vsakič vzelo nekaj sekund, če seveda nisem pozabil in odposlal .docx verzije, da mi je bilo potem še nerodno. Bolj kot izgubljeni čas me je motilo, da me ima nekdo za osla, saj se mi je zdelo to pretvarjanje popolnoma nepotreben korak. In kako mi bodo ti pametnjakoviči obrazložili, da se je datoteka, ustvarjena v Excelu 2003, šlo je za razmeroma obsežen template v treh različnih fontih, na mojem računalniku povsem spremenila? Preden sem lahko začel delat, sem se petnajst minut zajebaval z bedastim klikanjem po še bolj bedastih ikonah!

Zanima me, kam to pelje. Laiki, ki so računalnike prisiljeni uporabljati in z njimi ustvarjati, razumejo vedno manj, profesionalci, ki bi morali nuditi user friendly podporo, pa ne razumejo uporabnikov, njihove ciljne skupine, ampak jim solijo pamet in jim vsiljujejo otročje programe z bedastimi aplikacijami in 3D ikonami, ki znajo prepevat. Le kaj bo čez dvajset let? Vam še enkrat povem, kaj bo! Preberite Štoparski vodnik po Galaksiji!