Ko je varčna vlada Slovenijo pretresla z napovedjo ukinitve plačila učiteljem, ki učencem s posebnimi potrebami nudijo tako imenovano dodatno strokovno pomoč, je javnost je seveda skočila v zrak. Pri tem mnogi pozabljajo, da brezplačno delo tako ali drugače zaposlenih, ni izum te vlade. Poznam mlade učitelje z diplomo v žepu, ki redno zaposlene učitelje in učiteljice s pravico do plačanega bolniškega ali porodniškega dopusta nadomeščajo v okviru brezplačne prakse. Enako v javnem sektorju velja za mlade zdravnike in pravnike, nekaj normalnega pa je tovrstna praksa tudi v zasebnem sektorju. Zaposlovalci radi govorijo o nabiranju izkušenj – ki mladim po končani praksi največkrat prav pridejo pri delu v strežbi –, ko brezplačno delo pričakujejo od starejših in že izkušenih, pa na primer o promociji.
Zahteva po brezplačnem delu seveda ni samo nesramna, ampak jo v skrajnosti enačim s suženjstvom. Ne govorim o neplačanih nadurah, ki so za mojo generacijo, vajeno trdega dela za osnovno preživetje, postale nekaj normalnega, temveč o dolgotrajnem brezplačnem prodajanju ne samo časa, ampak tudi intelektualne lastnine. Ker na to ni nihče opozoril, sem moral napisat jaz.
Rojeni zmagovalci s posebnimi potrebami
Ob viku in kriku sindikata, strokovne in nestrokovne javnosti je na medijsko površje priplaval tudi podatek, da dodatno strokovno pomoč zaradi neustreznih kriterijev njene dodelitve izkoriščajo starši tistih otrok, ki je pravzaprav ne bi potrebovali. Če prav razumem, je v šoli, enako kot v mojih časih, že organiziran dodatni pouk za uspešne in dopolnilni pouk za manj uspešne učence, ki imajo s snovjo težave. Dodatne strokovne pomoči pa naj bi bili deležni otroci s posebnimi potrebami.
Starši otrok – svetovnih prvakov težko sprejmejo dejstvo, da je paglavec pač zabit in pri matematiki ne dosega enako dobrih rezultatov kot sosedov paglavec. To je v družbi, kjer šteje samo uspeh, do določene mere razumljivo, kot je tudi razumljivo, da starši nimajo ai nočejo dajat denarja za inštrukcije, zato nekako dosežejo, da otrok pride do dodatne strokovne pomoči.
Ni pa jih sram, da je njihov otrok – rojeni zmagovalec po kategorizaciji otrok s posebnimi potrebami deležen enake vrste pomoči kot na primer otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirani, dolgotrajno bolni (na primer deček z levkemijo) in avtisti. To so res hude stvari, za katere otroci niso prav nič krivi, deležni pa so enake pomoči kot otroci, ki dokažejo, da imajo čustvene in vedenjske motnje, kar verjetno velja za skoraj vsakega.
Zakaj ste bili doslej tiho?
Normalno je, da se tipične slovenske socialne anomalije država skrajno nestrokovno loteva na plečih hudo bolnih ter duševno ali telesno oviranih otrok. Toda za razliko od večine za to ne krivim vlade, temveč širšo skupnost. Mar je za visoke stroške dodatne strokovne pomoči kriva vlada Mira Cerarja ali tisti, ki so sprejeli zakon s kratico ZUOPP-1, 2013.
Kaj pa naj si mislim o starših zabitih otrok – svetovnih prvakov, ki jih ni sram, da državo zažirajo na račun gluhih, slepih in avtističnih otrok? Zaradi lenuhov, ki med poukom ne morejo biti pri miru, utegnejo biti navsezadnje oškodovani celo tisti, ki dodatno strokovno pomoč zares potrebujejo. Toliko o slovenskem poštenju, o morali, o empatiji. Sramota!
In kaj naj si mislim o učiteljih, ki so na anomalijo glasno opozorili šele zdaj? Čeprav redno spremljam medije, sem za dodatno strokovno pomoč prvič slišal šele pred kratkim – v trenutku, ko je vlada predlagala, da bi učitelji delali brezplačno. Kje so bili učitelji prej? Dokler so kot bubreki v loju vlekli dodatek, so bili seveda tiho. Več kot je bilo otrok s posebnimi potrebami, več so imeli dela in boljša je bila plača. Višine tega dodatka sicer nisem izbrskal, v Svizovem Pravilniku o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole pa piše, da dodatek določi minister, pristojen za šolstvo. Hja, če si izmisli, da je dodatek 0,00 evra, si pač tako izmisli. Z verjetno enako pravico – in moralno spornostjo – kot direktor zasebnega podjetja, ki od zaposlenih zahteva neplačane nadure.
Kar se dogaja, je seveda grozno in to je posledica krize, ki si je še kar nočemo priznati. In edini krivci za krizo niso samo gospodje, ki so v zaporu ali pa se zaporu izogibajo zaradi domnevnih zdravstvenih težav.
Krivi smo mi, ker smo tiho, čeprav vidimo, da se dogajajo krivice. Kriv je vsak, ki to mirno opazuje, samo zato, da bi imel mir ali s tem celo nekaj malega zaslužil.
16 Komentarjev
Ja, se strinjam z večino zapisanega, a vseeno ni dobro kar počez posploševati o zabitih otrocih. Našemu ni šlo branje in pisanje – pa sem se tudi sam že skoraj sprijaznil, da je pač zabit. Pa se izkaže, da je dislektičen (včasih so jih dajali v kategorijo zabitih…). Zdaj, ko so zadeve v šoli malo prilagodili (ja, je dobil tudi odločbo…), je popolnoma druga zgodba. Tako da, ja, včasih ni kar tako za posploševati…
http://sl.wikipedia.org/wiki/Disleksija
Seveda, disleksija ni zabitost in prav je, da dislektiki dobijo odločbo za dodatno strokovno pomoč. Žal jo dobijo tudi tisti, ki se jim preprosto ne ljubi. In verjetno se ne ljubi niti staršem.
Za nas je že to dovolj, da učitelji vedo, da potrebuje rahlo modificiran pristop in da žal (ali pa na srečo…) dojema svet malenkost drugače…
Matej,
podatke in vir boš našel v kolumni, ki jo linkam na koncu tega.
Povedano enostavno: 70% slovenskih otrok je v šoli nadpovprečnih. In kaj lahko stori preostalih 30% staršev? Ugotovi, da njihovi mulci niso odlični zato, ker imajo posebne potrebe. Ker gre za družbo zmanjšane odgovornosti, z visokim strahom pred zamero – kdo jim bo rekel, da so ti otroci čisto normalni, le na levi strani gaussove krivulje? Nihče. Tako imamo pri nas samo še odličnjake in pomoči potrebne. glede na to, da morajo sedaj učitelji delati zastonj za slednje, bo rešitev v tem, da bodo od naslednjega leta vsi naši otroci odlični in pika.
http://www.siol.net/priloge/kolumne/miha_mazzini/2015/01/dezela_brezplacnega_dela.aspx
Vsem je jasno, da nikoli več ne bo tako kot je bilo in zato poskušajo zavlačevati v nedogled. In to počne večina in potem se nič ne zgodi.
Če mi ne bi ravno prejsnji teden prav isto razlagal brat, ki je učitelj v OŠ, bi mislila, da pretiravaš. Vendar pa mislim, da preveč kriviš učitelje. So le del idiotskega sistema. Ravno tako, kot takrat, ko so prepovedali pouk pred pol osmo zjutraj. Takratni minister je komentiral, da so otroci ubogi, revčki, da bi morali prej vstajat…kaj pa otroci staršev, ki se jim služba začne ob šestih?! In zdaj imajo na večini šol predure. Da bi spremenili pravilnik ali zakon pa ne. Mah, res smo vsi preveč pasivni.
Iz številk v nekem članku sem naračunal, da je dodatek menda okrog 6 evrov na uro.
Suženjstvo? Bre, preberi malo svojega Marxa. Suženjsko delo je bilo vsekakor plačano, v hrani, strehi nad glavo, vraga, proti koncu celo z nekim kurcem od denarja, fora je bila bolj kot v kurčevih razmerah v tem, da si bil priklenjen na svoje pravično dodeljeno delovno mesto. Splošno gledano je sužnjelastnik svoje sužnje vzdrževal v nekem opravilnem stanju. Heroji današnje dobe, tako imenovani “ustvarjalci delovnih mest”, ti ne nudijo niti osnovnega preživetja, tako da tu ne gre za suženjstvo, ampak za iztrebljanje. Pač nosiš kamne gor in dol v tem modernem Mauthausnu, produktivnost se itak meri zgolj s stopnjo cuzanja delavcev in ne z dejansko ustvarjenim produktom, dokler ne crkneš.
Pa potrjujem, da je bajna vsota, zaradi katere učitelji pogoltno nabirajo nadure (no, v bistvu predure) res 6 evrov. Pred dvema letoma sem za uro inštrukcij matematike pri srednješolskem profesorju plačal 20€. Ja, nedvomno se po zbornicah pobijajo med sabo za Lagergeld od dodatne učne pomoči. Radi so trojno nategnjeni. Saj stroka teži ministrstvu, a veš, faking non stop, če ne bi, bi recimo obstala Zverova ukinitev ponavljanja letnikov. Yes, we is all winners! Ampak če ne moreš v novici javnih uslužbencev obtožit pohlepa in sebičnosti, plebs ne more zdrkat do orgazma.
“Yes, we is all winners!” ali po slovensko “Da, mi je vsi zmagovalci!”
A ti si učitelj? Univerzitetno izobražen in enega stavka v angleščini ne zmoreš pravilno skup spravit? Ja škoda, pa toliko pametnejši bi bil videti.
Thou art comically missing the point, my fine fellow. 🙂
@Miha: Hehe, očitno je res tako. Me pa zanima, zakaj šolniki s stavko ne grozijo zdaj? Če kdaj, je upravičena točno v tem primeru, ko so njihove pravice dejansko kratene. Kar pa jih ne odveže odgovornosti do tega, da na anomalije glasno opozarjajo šele zdaj.
@Jana: Učitelji so del idiotskega sistema. Ničesar jim ne zavidam, še posebej ne moji generaciji, ki dela za male pare, ker učitelji niso nagrajeni glede na uspešnost, ampak po kriteriju delovne dobe. Tako 25-letnik, ki je slučajno celo dobil službo v šoli, in se dejansko trudi, dobi bistveno nižjo plačo od sodelavca, ki že petnajst let kaže iste prosojnice ali karkoli že imajo. Štrukelj pa medtem govori o tem, da učitelji niso motivirani zaradi zamrznjenih plač. Učitelji zaradi plač nikoli niso mogli biti motivirani, ker niso bile odvisne od kakovosti njihovega dela, ampak od delovne dobe.
Zamerim pa jim, da se vedno oglašajo, ko je že prepozno. Seveda je jasno, da jih tudi mediji izpostavijo šele potem, ko lahko postanejo senzacija. 70 % učencev je nadpovprečnih, 10 % pa jih potrebuje dodatno strokovno pomoč? To nikogar ne zanima. Učitelji bodo delali zastonj? Imamo senzacijo!
Podobno je bilo tudi z DRSC, ki je na odtekanje sredstev iz naslova cestnin v železniško infrastrukturo opozorila šele ko je bnilo že prepozno in je denarja dejansko zmanjkalo. Zakaj so bili tiho prej, ko je bil še čas? Seveda, ker so udobno greli stolčke in ker jim nič ni manjkalo.
Pasivnost, ja. Točno to. Stavka se samo takrat, ko se reže uravnilovko (kar je dokaz, da Sviz podpira lenuhe), ne pa takrat, ko se reže dodatke ali poslabšuje delovne razmere, seveda tudi na škodo otrok. Zakaj šolniki ne stavkajo zaradi pravilnikov, ki so iz njih naredili birokrate brez vzvodov za avtoriteto napram učencem?
@Vane: Mislil sem si, da je neka taka smešna cifra, nižja od tiste za čiščenje na domu (ko po vseh pravilih snažilka dobi še dan delovne dobe). Ne vem sicer, ali je to neto ali bruto znesek, v vsakem primeru pa se pojavi vprašanje: je to veliko ali malo? Za tiste mlade učitelje, ki prakso delajo zastonj, je veliko. Za natakarja, ki prek študenta zasluži 4 evre na uro, verjetno tudi. Za učitelja, ki v tem času raje opravlja inštrukcije pak ne.
@Mietzsche: Ne pretiravaj. Enačenje izkoriščanje nekoga, ki komaj preživi z minimalcem, in izkoriščanje sužnja, ki dobi nekaj hrane, je debelo pretiravanje. Kdor dela za minimalca, je še vedno svoboden, sicer omejeno, s tem se strinjam, suženj pa ni, on je last nekoga.
Še zdaleč javnih uslužbencev ne obsojam pohlepa in sebičnosti – tega nisem napisal. Obsojam jih pasivnosti. Ob tej bajni vsoti se mi zdi nenavadno, da se niso pritoževali že prej. Če prav razumem, morajo biti ti učitelji tudi dodatno izobraženi. Jaz se tega ne bi šel, ampak bi lepo oddelal delavnik v šoli, zvečer pa inštruiral za 20 evrov na uro. Dokler so bili pripravljeni delat za minimalen znesek, obenem pa niso dovolj glasno – v medijih! – opozorili na dejstvo, da se denar porablja za otroke, ki v bistvu sploh nimajo posebnih potreb, je država pač to plačevala. Ko zmanjka denarja, pa neha plačevat. Saj konec koncev med 0 evri in 6 evri ni bistvene razlike.
Ja, kriza je, in denarja je zmanjkalo. Ljudje pa vseeno verjamejo neki Združeni levici.
V oddaji Tarča je bilo povedano, da je v zadnjem desetletju število učencev s posebnimi potrebami naraslo iz 2% na skoraj 10%. Torej bomo imeli čez nekaj let še več volilnih upravičencev s posebnimi potrebami. Luštn.
@Nataša: Kot je napisal Miha Mazzini: odstotek bo moral narasti na 30, saj je nadpovprečnih 70 % učencev. Potem bodo neplačani učitelji že nekako dosegli, da bodo tudi avtisti postali nadpovprečno opravilno sposobni. Med 100 odstotki nadpovprečnih se jih bo potem 5 % najboljših odselilo v tujino, polovica ostalih bo brezposelnih, ostali pa bodo kelnarili prek napotnice ali pisali članke za 5 evrov bruto na uro.
Čakaj … saj je že zdaj tako, samo da obstajajo tudi starejši od 35 let z delovnim razmerjem za nedoločen čas.
Katastrofa. 70% otrok je nadpovprečnih? Kdor si je to izmislil si tudi zasluži kakšno okrog kepe.
Če si del večine, si kvečjemu povprečen in nič drugega 🙁
Natasa, mislim, da te imajo ljudje “s posebnimi potrebami” se najmanj za skrbet. Tako ali tako je pa to samo etiketa, katere kriteriji za prilepljenje se pac spreminjajo. Razporeditev vrednosti IQ- ja pa ostaja enaka.
Pa ni mi vsec uporabljanje izrazov “zabit mulc” ipd. To je se slabse, kot ce pedru reces peder. 😛
Jasno, da ni lepo. Poimensko nikogar ne bi opisal kot zabitega 😛 V tekstu pa bolj zaleže ostrina na robu sprejemljivega, hehe.