Ciklokros

Kolesar mora pred smrtjo – potem ko uredi tudi nekaj posvetnih malenkosti – videti klasiko Pariz-Roubaix, etapo na Mont Ventoux in eno izmed ciklokros dirk v Belgiji. Če ima možnost dan prej na isti progi preizkusiti top bicikel in mu ga niti ni treba oprat, pa še toliko bolje! V Belgijo nas je na dirko v Gavere, eno izmed osmih v pokalu Superprestige, povabil Ridley. Vozili smo X-Nighte. Več niti ne potrebujem, hehe.

Seveda sem se na gorskem kolesu soočil že z bistveno hujšimi razmerami pa tudi z bistveno zahtevnejšimi progami, tako da me pet blatnih krogov ni posebej pretreslo in sem bil menda celo med bolj spektakularnimi spustaši. Pravzaprav bi raje vozil s klasičnimi cantilever zavorami in ne z diski, kajti ropotanje diskov me je spravljalo ob pamet. Kakorkoli, povsem drugačna je zgodba na vzponih, kjer ne gre nikamor. Nikamor. Ker verjetno mnogi od vas nimate pojma, kaj je ciklokros, bom rekel samo to: gre za kultno kolesarsko disciplino. Več piše Wikipedia. Ciklokros je tako brutalno nor, da mi je že zadnjih deset let skoraj žal, ker nisem Belgijec. To je disciplina za take, kot sem jaz. Ena ura šponanja do daske.
Kakorkoli, bistvo največjih ciklokros dirk v Belgiji je, da se na 2,5 do 3,5 kilometrov dolgem krogu zbere od 15.000 do 20.000 ljudi in med njimi je ogromno vsaj foteljskih poznavalcev, podobno kot pri nas velja za fuzbalerske ali smučarske navdušence. Pri nas gledalci televizije vse vedo celo o smučarskih skokih, čeprav v življenju še niso skočili! V Belgiji so ciklokrosisti junaki, najboljši so zvezdniki, vzdušje ob progi pa je božjastno, čeprav je največkrat mraz, dežuje in je blata do gležnjev ali čez. Gumijasti škornji so obvezna oprema. In pridejo tudi fine dame. Pridejo vsi.
Več boste lahko prebrali v januarsko-decembrski številki Bicikla. Tukaj bom objavil samo nekaj pijanskih fotografij, ljudje so mi namreč dobesedno skakali pred aparat, zato naj jim bo. Belgijskim organizatorjem je jasno, da je ob televizijskem prenosu za uspeh športa najpomembnejša zabava in tako je nekaj tisoč ljudi pripravljenih odštet ducat evrov za to, da se ga v ogromnem zatohlem šotoru naližejo do onemoglosti. Klasična flamska žurka z obupno muziko in v strop uperjenimi kazalci.

Ta dva sta v bistvu delala, prodajala sta krofe, ampak mislim, da sta bila trda kot lešnika.

Bi za 3000 evrov fotografske opreme zaupali tipu s tremi promili alkohola v izdihanem zraku?

Tale je bil gotov:

In tukaj bi s Charlotte kar dobro izpadla, če na naju ne bi ravno padal pijanec.