Četrti rojstni dan

Ena, dva, tri … in včeraj je imela Pippa četrti rojstni dan. Pretvorjeno v človeška leta, sva menda stara praktično enako. Mogoče se tako odlično razumeva tudi zaradi tega.

Letos nismo prav dosti komplicirali in mislim, da tudi njej ni bilo do bučnega praznovanja z baloni, stožčastimi kapami in piščalkami. Važno, da je šla na dolg sprehod z najboljšo prijateljico, praznovala pa sva v najožjem družinskem krogu. Seveda nisem pozabil na torto, ampak tokrat je bila res grozljivo grda, ker sem pozabil kupit ribjo pašteto pa še razpadala je ob robovih. Vedno se ven vlečem z ljubeznijo, češ, za darilo se je potrudit, ampak klinc gleda to! Naslednje leto bom podprl slovensko mikrogospodarstvo in pasjo torto kupil, naj se sliši še tako bedasto.

Mislim, da je grd videz ni motil, a se je žretja vseeno lotila skrajno previdno, skoraj bi rekel, da se je v njej prebudila gurmanska žilica. Medtem ko polento z briketi, normalen obrok tehta kakšnih 300 do 400 gramov, požre prej kot v minuti, si je za torto iz polente in tunine vzela precej več časa.