Cestna rekreacija v onesnaženem mestu?

Najlepše mesto na svetu? Odgovorite si na vprašanje, kaj vam je bolj pomembno: stadion in novi tlakovci v mestnem središču ali praktičen vsakdan in zdravje. Najlepše mesto na svetu? Pri železniškem podhodu v Rožni dolini sem zadnjič opazil imeniten napis: »Rekreacija ob cesti je rak na zavesti.«

Ste vedeli, da evropski predpisi določajo, da sme koncentracija prašnih delcev PM10 koncentracijo, nevarno za človekovo zdravje, preseči največ 35-krat letno?

In ali ste vedeli, da je na merilnih mestih v Ljubljani ta koncentracija že nekaj let zaporedoma prekoračena več kot 100-krat? Prašni delci PM10 so trdni delci s premerom manj kot 10 mikronov, ki nastanejo zaradi prometa. Ker so delci tako majhni, zaidejo globoko v pljuča. Zato se lahko seveda resno vprašamo, ali je rekreacija po sprehajališču ob Bleiweissovi v Tivoliju res tako zelo zdrava ali pa si morda z globokim dihanjem škodimo še bolj, kot če bi ostali zaprti v stanovanju – ali se rekreirali na Rožniku.

Težave rekreacije v mestu ne vidim enako, kot jo vidi Jela Krečič. Težava ni v tem, da so mestni tekači v napoto na promenadi, kjer motijo odišavljene pozerje. Težava je v tem, da tekače moti mestni promet, ki ga na promenadi resda ni, ga je pa z zapiranjem mestnega središča še toliko več na okoliških ulicah, še posebej na Bleiweissovi ob Tivoliju, ki je zaradi zaprtja Slovenske ceste za promet hočeš-nočeš postala obvoznica. Če prebivalci Slovenske zdaj dihajo čistejši zrak, povsod drugod pač dihajo še bolj umazanega – in največ preseženih vrednosti izmeri merilna postaja v križišču Tivolske in Vošnjakove.

S tem seveda nočem dokazovati, da je bilo zaprtje Slovenske ceste zmota, čeprav še vedno trdim, da je bila to neumnost. Dejstvo pa je, da rešitve nikdar niso tako preproste. In tudi ne poceni. Res je bolj preprosto – in predvsem bolj donosno, tudi za zasebne žepe – graditi stadione in mostove, namesto da bi ta sredstva namenili izboljševanju prometne infrastrukture. BicikeLJ je sicer simpatičen in uporaben projekt – in predvsem donosen, tudi za zasebne žepe –, ampak govorim o konkretnejšem izboljševanju infrastrukture. To pomeni še več okolju prijaznih avtobusov, ampak z več mislim absolutno številko avtobusov na progah, ne pa da v nedeljo z Bavarskega doma do Viške pridem prej peš kot z avtobusom, in to potem, ko sem že čez dan prehodil dvajset kilometrov čez Zasavski Triglav.

Kolesariti v mestu, kjer vdihnemo nekajkrat več delcev, kot kolegi v razviti zahodni Evropi, pač ni najbolj varno. Sam raje živim v zdravem in varnem mestu, tudi, če ni najlepše na svetu.