Za dobrobit še nerojenega otroka bi bilo najbolje poskrbljeno s tem, da bi potencialni starši na nek način dokazali, da so sploh sposobni opravljati vlogo staršev. To seveda ni mogoče, saj je človekova pravica vsakega kretena, da ima lahko otroka. Razlika med kretenom, ki živi po krščanskih vrednotah in homoseksualnim kretenom je samo v tem, da lahko prvi otroka naredi po naravni poti, pa ga bo moral po precej zahtevnejšem in operativno bistveno manj zabavnem postopku naročiti.
S slovenskimi škofi se strinjam, da je tradicionalna družina ogrožena. Moje stališče je, da otrok najbolj zdravo odrašča v urejeni dvostarševski raznospolni družini. Toda prepričanje, da tradicionalno družino ogrožajo homoseksualci, je za lase privlečeno približno toliko kot nekoč trditev, da je Zemlja ploščata. Odgovornost za propadanje tradicionalne družine leži v tistih heteroseksualcih, ki se ne parimo, če že se, pa – kar je še huje – ne znamo funkcionirat v družinskih skupnostih, ker smo razvajeni, sklepanja kompromisov nesposobni egoistični narcisi.
Tudi za slabo vzgojo otrok seveda niso krivi homoseksualci, ki sploh nimajo otrok, ampak heteroseksualci, ki ne znajo korektno izpolnjevat svojih spolnih vlog, pri čemer jim ni v nobeno pomoč liberalna težnja po izenačevanju razlik med spoloma. Ob opazovanju nekaterih mladih staršev me neredko mineva vera v dobrobit razvoja človeštva. Očetje svoje dvanajstletne rojene zmagovalce moškega spola pred šolo poljubljajo na čelo, mulcem pa se to sploh ne zdi problematično, ker so se navadili tudi, da jim očka na poti od na pločnik parkiranega avta do šole nosi šolsko torbico. Namesto da bi izkazoval možatost in sina učil kako biti moški, igra vlogo skrbne mamice, s čimer vzgoji osemnajstletnika, ki pride na informativni dan fakultete v družbi roditeljev. Ker se ne zna niti sam odločiti niti izviti iz pokroviteljskega objema staršev.
Popolnoma vseeno mi je, ali otroka vzgajata homoseksualca ali 35-letni umetno zagoreli poženščeni metroseksualec, ki pride na kavico oblečen v pisano majčko in obut v svetleče supergice, torej moški, ki bi ga še pred petnajstimi leti zmerjali s pedrom, in njegova praktično identična avša. Žal pa mi je vseh tistih otrok, ki morajo odraščati v okolju takšnih in drugačnih kretenov, ne glede na spolno usmerjenost.
25 komentarjev
Moje mnenje je, da spolna usmerjenost ne vpliva na kvaliteto opravljanja starševskih nalog. Ne razumem pa, zakaj se opeva ta “tradicionalna družina”, katere ni bil deležen nihče, ki ga poznamo. Vsaka družina ima svoje specifike, ker je pač kombinacija različnih karakterjev, ki bolj ali manj dobro sodelujejo (od pijancev in nasilnežev do boemskih dušic, pa vse drugo vmes, prej in po).
In ne zastopim, preprosto ne zastopim, kako hudiča se lahko ljudje bojijo, da bi otroci gejev postali geji, sfalijo pa, da so starši gejev v večini primerov hetero… Wtf. Pejt 3 zdravemarije zmolit. Kreteni.
Meni se v bistvu na ravni vsakodnevnih odnosov zdi čist brezveze pogovarjat se o hetero/bi/homo odnosih, družinah, prepričanjih, ker redko srečam koga, ki bi imel realne argumente in bi znal svoje prepričanje podkrepiti, razložit, … Potem pa jaz s svojim “briga me spolna usmerjenost, obstajajo hujše zadeve na svetu” odnosom izpadem čudna. Zakaj ni takih masovnih protestov in okroglih miz proti pijancem/nasilnežem/…?
Živi in pusti živeti al kaj 🙂
Pa še to: toliko govora je tudi o marginalizaciji otrok istospolnih staršev. A ni tako, da otroci vedno najdejo nekaj? Eden je reven, drugi mamin sinček, tretja je debeluška, od onega starša sta zoprna, njena mama je samohranilka, oni nima ajfouna, blablabla. Družina je matična celica in naj bi bila varen pristan za njene člane, pa četudi sta to samo vnukinja in dedek, mama + njen partner + fotr + njegova tanova, … ali pa dve mamici/dva fotra.
Matej, za tale prispevek bi te najraje kušnil na čelo 🙂
Jest bi pa najraje na čelo kušnil PH 🙂
Podobno mnenje in stališče:
http://www.delo.si/mnenja/kolumne/levo-mnenje-se-vernike-je-sram.html
Kar je veliko bolj zanimivo: mislim, da so komentarje pod tem člankom zbrisali ali jih skrili. Sem jih prečekiral ravno še ob pravem času, da sem bil lahko priča grozljivemu stanju duha komentatorjev in s tem deleža Butalcev nasploh. do zdaj sem mislil, da je izraz “katoliban” zgolj nestrpna, žaljiva fraza levičarjev — pa sem se motil. Vzdevek je še kako upravičen. Med nami živi zaslepljena klerikalna golazen, ki si preprosto ne zasluži naziva človek. Fak, kje mi živimo. Jebeš tako državo.
Na to temo je bilo izraženih že toliko mnenj, pa vsa so vrtela okoli “za” ali “proti”. Mi je pa tvoj pogled na zadevo zelo všeč. Kreteni, ki ne znajo vzgajati otrok, se najdejo povsod – hetero ali homo, verni ali ateisti…. Priznam, da sem tudi jaz včasih “kreten” in tu pa tam že opažam posledice. Ne glede na vse, se pa seveda še vedno trudim vzgojiti otroke v samostojne, odgovorne, samozavestne in srečne posameznike.
eh aleš, boljše izlit gnev nad ljudmi in se v afektu razpisat pod psevdonimom na matejev blog, pa je mirna bosna 😀
chef itak poskrbi za take prispevke, da si lahko s komentarjem narediš malo katarze 😉
@PH: Moje mnenje pa je, da spolna usmerjenost sicer ne vpliva na kakovost opravljanja starševskih nalog, vpliva pa na razvoj otroka, tako kot na razvoj otroka vpliva odraščanje v enostarševski družini. Otrok potrebuje očeta in mamo, je pa res, da oče ina mama sama po sebi še zdaleč nista zagotovilo za kakovostno vzgojo.
Izdatno mi gre na kurec relativiziranje negativnih učinkov enostarševskih družin (ne glede na to, ali so posledica ločitve ali smrti). Ločitev oziroma odraščanje brez enega od staršev je za vsakega otroka večji ali manjši stres – žal največkrat večji. Kot družba bi se morali truditi, da bi bilo razdrtih družin čim manj, čim več pa takšnih, ki so funkcionalne.
Da ne bo pomote: nikakor ne obsojam staršev, ki so se ločili, prvič zato, ker se v to ne vtikam, drugič pa zato, ker, ker bi bilo vsako posploševanje nepošteno. Trdim pa, da enostarševske družine nikakor ne smemo razumeti kot nekaj normalnega, češ, tako pač je v moderni družbi. To namreč ni korak naprej, ampak korak nazaj. Dejstvo, da mnoge družine ne funkcionirajo, ni noben izgovor. Trudit bi se morali, da bi funkcionirale.
@Filmoljub: Mislim, da ni države, kjer katoliki ne bi ostro nasprotovali spremembam zakonodaje na tem področju. Deloma jih razumem, ker je propaganda zagovornikov teh sprememb vse prevečkrat podobno debilna kot propaganda škofov. Seveda je jasno, da gre pri posvojitvah otrok v istospolne družine bolj kot ne za redke izjeme, največkrat iz verjetno povsem upravičenih razlogov.
Ampak Elton John in njegov mož, na primer, sta za moje pojme najboljša reklama proti odpiranju možnosti, da otroke posvojijo homoseksualci. V redu, naj posvojijo nekoga brez staršev, ki sicer umira od lakote. Da si ga nek bogat peder zdrka v epruveto in otroka preprosto naroči pri nadomestni mami, je zame bolano, in to iz istega razloga kot mi je bolano, da si otroka na enak način naročita raznospolna starša. Dvomim, da bo ta otrok pri 14, 16, 20 letih srečen, ker nima pojma, kdo ga je rodil. Mu bodo do smrti lagali? Je to pošteno? Taka človekova pravica do delanja otrok je zame popoln debilizem.
Ne govorim o katolikih, katerih prepričanja in vero načeloma spoštujem. Govorim o katolibanih. Kar zadeva versko-ideološko vprašanje: dobro vemo, da je prav pred kratkim papež Frančišek javno spregovoril o istospolni usmerjenosti. Rekel je: “Če je ta oseba (gej) v srcu dobra in ima iskreno vero v Jezusa, kdo sem jaz, da bom sodil o njenih (spolnih) navadah?” Ampak v zaostalih Butalah pač ne gre za ideološka ali celo (zgolj) politična vprašanja, pač pa za povsem druge frustracije in družbeno-zgodovinsko patologijo. Ponavljam: jebeš tako državo.
p.s. Še ena zanimiva YouTube povezava.
Velja povedati, da je Markeš sam katolik.
http://y2u.be/yXLgVNvF_HY
@Filmoljub: Eno je stališče do spolnih navad. Nekaj drugega pa je vehementna razlaga, da imajo homoseksualci pravico tudi do izdelave otroka tako rekoč po meri, česar RKC verjetno ne bo nikoli sprejela. Ampak, po pravici povedano: pojma nimam kaj piše v novem zakonu ali noveli ali karkoli že je, ker nisem gej in se me ne tiče, torej me tudi ne zanima.
Si bom pa z veslejem pogledal Žerdina in Markeša. Tudi jaz se bom – že iz principa – vedno deklariral za katolika. K maši sem pa nehal hodit v trenutku, ko je nek kaplan otrokom pri maši pridigal, da ne smejo biti kot lisjak (prebrisani) ali lev (odločni), ampak kot ovce (ponižni). Hvala, ampak ne hvala.
Zanimivo, jaz se iz principa izogibam taki etiketi.
Se mi pa zdi, da redkokdo od “zagovornikov” pravic istospolnih prikimuje Eltonu in podobnim, ceprav imajo recimo z Angelino, katere hobi je posvajanje otrok iz eksoticnih dezel, manj gobcanja, pa je zadeva podobna.
Mogoce pozabimo kdaj, da niso niti vsi istospolni pari primerni za posvajanje ali razmnozevanje – tako kot ne vsi hetero pari. Konec koncev smo se vedno vsi ljudje.
Pa ker si posebej izpostavil locitve… meni se zdijo se najmanjse zlo. Na otroke vplivajo vsakrsne soremembe, se posebej drasticne. Ampak ce pomislis tvojo preteklost, preteklost tvojih bliznjih, pa vidis, da je mogoce od cloveka do cloveka odvisno, kaj potegne iz situacije. Nekoga bo neizobrazeni kreten od fotra spodbudil, da sam ne bo tak, drugi pa bo postal kreten od fotra na kubik.
Ne gre za to, da bi etiketiral ali, bognedaj obsojal. Saj nisem nor, poznam pač preveč ločenih staršev in otrok, da bi hotel na kakršenkoli način posloševat njihove usode. Pravim samo, da mora biti zdravorazumsko jasno, da je ideal urejena, poudarjam, urejena, dvostarševska družina, ne pa da že v izhodišču odmahnemo z roko, da je pravzaprav čisto vseeno, edini argument za to pa so slabo funkcionalne dvostarševske raznospolne družine.
Bi rekla, da je zdrav razum na vseh podricjih itak iskana roba zadnje case. Pa bi se zlagala. Ocitno je postal evolucijsko slepo crevo…
Problem je po mojem v tem, da ni iskana 🙂
pomoje je treba met najprej pred očmi dejstvo, da se ne posvajajo otroci iz polno funkcionalnih dvostarševskih družin, niti ne iz enostarševskih, ampak se posvojijo otroci, ki nimajo družine/staršev iz kakršnih koli razlogov. …mogoče bi zdravo pamet aplicirali na to situacijo…
@katarina: Točno iz tega razloga (raje imam istospolna starša kot da sem brez staršev) jaz seveda nisem a priori proti posvojitvam otrok znotraj homoseksualnih družin, ampak po drugi strani ne morem mimo primera Furnish-John. Do pred nekaj dnevi sem mislil, da sta posvojila nekega lačnega črnca in s tem rešila izgubljeno življenje, ampak ne – onadva sta si otroka naročila. Ne enega – dva! To pa je nečimrnost, ki se mi gabi.
@matej, tukaj se absolutno strinjam, naročila so bolana. Tudi v primeru genetskega screeninga, če misliš, da se ne smeš razmnoževat, se pač ne, otrok, ki rabijo starše je na svetu absolutno preveč.
In da ne bo pomote – na ta način otroke naročajo tudi heteroseksualni pari.
kot sem rekla…tudi če gre zaradi genetskega screeninga…ne! dokler obstaja 1 otrok, ki nima nikogar, tega ne bi smeli pustit
Potem je pa tu spet vidik moznosti posvajanja. Posvojitev je pac luksuzna zadeva, saj stane menda med 20 in 30 tisoc evri, postopek pa zahteva v mnogih primerih tudi polletno odsotnost od dela, pa zalovrh mogoce se preselitev v drugo drzavo za cas urejanja zadev.
http://lifestyle.enaa.com/ljudje/Mark-Zitnik-in-Rok-Strle-postala-starsa-Tristana-Karola.html
Tole je sicer že iz časa pred sprejetjem zakona, ampak če to ti trgovina z belim blagom, potem ne vem, kaj je. In to tako z otroci, kot z ženskami.
Sicer ne vem, kako imajo to pravno urejeno, kaj otroku piše v rojstnem listu. Verjetno je en uradno oče, ta drug pa ni nič. In kaj je z mamo?
@Silvy: Vidiš, to je to. Oprosti, da primer navajam plastično, ampak zakon lahko z dovolj ubrisano žensko s pomočjo orodja za oplojevanje psic izigram že danes ne da bi se je sploh dotaknil. Ona se verjetno otroku odpove, ta je pa itak moj. Po stari zakonodaji ga moški partner sicer ne bi mogel posvojit, bi ga pa lahko ženska partnerka, kar je navsezadnje isti drek. Potem bi moral samo še razmislit, kako bom otroku razložil, da nima mame.
Tistega drugega ne poznam, ampak imet za očeta Marka Žitnika je, glede na to, kar sem o njem slišal … olalala 🙂
Kolikor jaz vem je postopek za posvojitev kar dolgotrajen, čekirajo vse od primernosti posvojiteljev do stanovanja,… Po drugi strani se lahko npr. en pijanec in ena drogerašica dol data pa ga mata. Kar se tiče teh nadomestnih maater se tudi meni ne zdi v redu.
Nekoliko sem le skeptičen do tega, da bi dve lezbi posvojili dečka. Vemo kako znajo biti matere posesivne do svojih otrok moškega spola pa oblastne matere ob odsotnih očetih… No, če sta to dve materi in oče ne le da je odsoten ampak ga sploh ni, je to pol katastrofa. Poleg tega ga znata tudi razvaditi do amena.
A imaš ti diplomo iz psihologije?