V deželi, kjer vsi znamo vse in tudi dejansko vsi delamo vse, je slabo razumevanje dimenzije časa precej normalen pojav, prosti čas pa nekakšen nebodigatreba, ki si ga privoščijo samo brezdelneži. Na omejeno količino dela ali norme se zato narod odziva s prilagajanjem delovnega časa tako, da se dela kar najdalj časa. To se razume kot pridnost, če je delo seveda opaženo – vendar ne kot dejanski rezultat, ampak kot delo samo. Ne kot obnovljena cesta, ampak kot sam postopek obnavljanja ceste. Zato je najbolje obnavljati takrat, ko je na cesti največ ljudi, ne glede na to, da so ob opazovanju, da ZoranDELA, razjarjeni kot risi.
Vsem je jasno, da so sanacijska dela na ljubljanskih ulicah nujna, ker se vsi radi vozimo po varnih, kakovostnih in dobro pretočnih cestah, zato se ne moremo vedno izogniti niti gneči. Moramo pa upravičeno pričakovati, da bodo pristojni naredili vse za to, da bo gneča kar najmanj vplivala na ljudi.
Kdor se kljub opozorilom, da v ponedeljek in torek potekajo sanacijska dela na eni izmed glavnih mestnih vpadnic, v službo v času prometne konice vseeno pelje po taisti vpadnici in se ob zastojih razburja kljub temu, da je vzporedna vpadnica praktično prazna, vreme pa idealno za kolesarjenje, je opravilno nesposoben, razvajen in neprilagodljiv, poleg tega pa mu je očitno prav malo mar za (prosti) čas.
Ampak enako velja tudi za mestno oblast in dvorne izvajalce, ki dela opravljajo ob skoraj točno tistem terminu, ko je to skoraj najmanj primerno. Huje bi bilo samo, če bi cesto zaprli na prvi šolski dan. Da se župani, mestni aparatčiki in predstavniki izvajalca ob tem hvalijo s hitro opravljenimi deli in krilaticami o pač nujnih delih, ki jih niso opravili ob najbolj neprimernem terminu, ampak ob drugem najbolj neprimernem terminu, imam za očiten posmeh zdravi pameti in udeležencem v prometu, kot nekaj, kar bi morali razumeti kot nezaslišani nesposobnost in arogantnost, a se nam zdi precej normalno, čeprav nas jezi. Navsezadnje naj bi morali biti veseli, ker so bila dela opravljena predčasno.
In če so bila opravljena v vsega dveh dneh, mi za božjo voljo ni jasno, zakaj ceste niso zaprli v petek zvečer in del končali v ponedeljek zjutraj ali morda kak dan kasneje, če pač ne bi bili tako navdušujoče urni, da je mestno oblast od navdušenja skorajda sezulo. Pri tem me izgovori o hkratnem delu na drugih deloviščih ne prepričajo. Prioriteta mora biti delovišče na prometno najbolj obremenjenih odsekih. Če lahko ob sobotah in nedeljah, nekateri tudi ponoči, delajo medicinske sestre in zdravniki, policisti in gasilci, stevardese in piloti, natakarji in kuharji pa še prodajalke, ne najdem razloga za to, da ob koncih tedna ne bi delali še cestarji in gradbinci, vsaj ko gre za delo na mestnih vpadnicah.
Toda tega se ni vprašal nihče, saj so bili vsi mediji in ovce, ki jim sledijo, zadovoljni s tolažilnimi floskulami o tem, da mora biti delo pač nekoč opravljeno, in z žaljivimi izjavami za javnost o hitro in kakovostno opravljenem delu, za kar si izvajalec zasluži vse pohvale.
Kako je po drugi strani možno, da so na Brdu, kjer gradijo novo trgovino, stroji ropotali tudi v soboto pozno zvečer in tudi v nedeljo zgodaj zjutraj, verjetno pa še čez cel dan? Jasno, zato, ker zasebni investitor zahteva, da je delo opravljeno čim prej, ker bo tako prej začel prodajati jestvine.
Šerifu je seveda vseeno. Navsezadnje je izguba časa, ki jo utrpijo v zastojih udeleženi ljudje, na konceptualni ravni povsem nepomembna. Ne izračunavamo je kot realne izgube po enačbi čas = denar, kaj šele, da bi upoštevali vpliv gneče na nervozo zaposlenih. Lažje jih je žaliti z opazkami, naj pač malo potrpijo in da naj bodo veseli, ker se nekaj dela za kredite, ki jih bodo odplačevali sami.
Najlažje je zapravljati tuji denar in čas.
17 komentarjev
Občasno, tudi ta obnova bi se brez problema brez problema štela za začaso, dela čez vikend še precej več ljudi kot zgoraj našteti, ki povečini za vikend delajo redno.
To s cestami meni že nekaj let ni jasno. Vedno se spravijo ob koncu poletja, ravno ko vsi prilezejo nazaj z dopustov. Avtoceste pa ravno obratno… Med glavno sezono postavijo stožce in ovire pa se znajdi. In ja kaj je narobe z nočnimi? Se bojijo da bi prehitro naredili? Najemite več ljudi, tri izmensko delo in ceste bi bile popravljene “za čas posla”. Samo to je čisto preveč logična rešitev. Pri nas je treba komplicirat….
Pri nas v Silicijevi dolini se prometne ceste popravlja izkljucno med 11-5 ponoci.
Ponoci ne morejo delat, ker okoliski stanovalci spijo, in ker posledicno obstajajo zakoni, kdaj se sme povzrocat hrup, in kdaj ne. Ce bi delali ponoci, bi pa nergal, kako ne morejo biti tisji.
Seveda v naseljenih krajih ni mogoče delati ponoči, ko ljudje spijo, in tega tudi nisem napisal. Mogoče pa je delati med vikendom v dveh izmenah.
Vse lepo in prav. Če greš denimo na Češko ali kam drugam v vzhodno Evropo, bo situacija podobna: sredi največje sezone zaprt nesorazmerno dolg in nesorazmerno širok odsek (avto)ceste, v koloni čakaš kot prifuknjen osel, nato pa se pelješ mimo gradbišča, na katerem se dva delavca opirata na lopati v senci parkiranega valjarja.
Ne razumem pa relativnosti: če so lahko v samem centru poštimali semaforizirano križišče v dveh dneh, kako potem na Slovenčevi (nad severno obvoznico mimo izvoza Bežigrad) na podobnem križišču že dva meseca v prahu in makadamu rijejo sto metrov cestišča (menda bo tam nov trgovski center, kaj pa drugega) in so po tem času položili šele asfalt? Najbrž najbolj nesposobno gradbeno podjetje na tem delu sveta. Tukaj pač nekaj ne štima. Premalo modrih kuvert v pravih rokah, očitno.
Jaz to relativnost prav dobro razumem, ker domnevam, da gneča na Slovenčevi vseeno ni tako velika, da bi ljudje totalno ponoreli, ampak pizdijo po malem za vsakih 5 minut, ki jih izgubijo vsak dan. Na drugi strani je Dunajska, kjer se vsak dan peljejo skoraj vsi in tam je treba napeti vse razpoložljive sile, da se pokaže, kako so Zoranovi izvajalci ultra sposobni zaključiti dela tudi v dveh dneh.
Enako je z obnovo Slovenske – vsakič so en del odprli točno pred nekim socialističnim praznikom. Ne mesec dni prej ali mesec dni kasneje, ampak takrat, ko je temu lažnivemu pizdunu, ki je menda samo enkrat dobil predlog za podkupnino, a je človek potem pisarno zapustil prej, kot je vanjo vstopil, prišlo najbolj prav.
Vsem je jasno, da bi lahko dela že zdavnaj opravili tudi na Slovenčevi, tako kot mi je jasno, da bi lahko že zdavnaj zrihtali tudi Eipprovo, pa smo zadnjič iz Saxa opazovali tako komedijo, daje bilo kljub vsej žalosti smešno. Ampak zakaj bi nek dvorni izvajalec (ne leti na Eipprovo, ne vem, kdo dela tam) delal hitro, če ima biznis zagotovljen v vsakem primeru. Brez vsakršnih modrih kuvert, seveda.
Marsikaj se da, čeprav s cmokom v grlu, potrpeti, če so vsa dela opravljena tako kot se zagre. Vsaj za kolesarske steze sem prepričan, da bojo speljane tako, da me bo pograbila blazna želja, da bi vse ZoranDELA plakate posprejal s sočnimi vzdevki.
Kar težko sem verjel, da je kolesarska steza na novem odseku Zaloške dejansko izvedena tako, da se raje voziš po njej kot po cesti. Izvozi iz ulic so v nivoju kolesarske steze, torej se kolesar pelje naravnost, voznik pa iz ulice pravokotno po klančini, ki ga tako ali tako ne moti, ker se počasi pripelje po neprednostni cesti.
Seveda potem pride staro križišče z uvozom na avtocesto, kjer je načrtovalec predvideval, da bo kolesar hitrost zmanjšal na 5 km/h in izvedel nekaj ostrih zavojev, kar ga stane a) nekaj kalorij v nič vržene energije, b) nekaj sekund časa in c) tveganja, da ga med kandelabri ne bo opazil voznik avtomobila.
Ampak to so stvari, ki jih razumemo samo kolesarji – s tem da je večina kolesarjev vdana v usodo tretjerazrednih udeležencev v prometu.
Pravijo da je že pet minut zelo relativen pojem – odvisno od tega, s katere strani straniščnih vrat se nahajate … 😉
Ob takšnih in podobnih prometnih “kolapsih” uživam – s pomočjo skuterja ali motorja – v vožnji mimo. Priporočam.
Mopedi so res super, v parlamentarnem jeziku pa bi rekel je vendarle treba težavo rešiti na “sistemski ravni”.
Da pa seveda pogrešam konstruktiven dialog.
Ena od možnosti bi bila vožnja (maksi) skuterja do 125ccm z izpitom za avto. To so elegantni motorini (tudi) za poslovne ljudi, z dovolj moči za primestno vožnjo, z ustrezno zaščito pred vetrom, rahlim dežjem in ostalo nesnago, ki se valja po cesti. Nezahtevna vožnja, parkiranje, minimalno onasneževanje okolja, nizki stroški vzdževanja, so samo nekateri izmed dobrih argumentov za. In so cenejši od karbonskega bicikla. Problem je , ker politika (beri avtošole) niso za to, da se ljudem ponudi tudi ta opcija.
pa kje jih take najdeš “jestvine” haha a to hočeš Crnkoviču konkurirat ki v vsakem članku (no že nekaj časa nisem zasledil njegovih globokoumnih) napisal par tujk in popačenk ki jih živ bog ni vedel kaj pomenijo in smo potem po slovarju tujk iskali in se mu režali ker jih je 100% tudi on iz slovarja pobiral…..jestvine hahaha
Jestvina je lepa slovenska beseda, ki jo uporabljam kar redno, ker je lepša kot špecerija.
Priznam, nisem vedela, da je “jestvina” slovenska beseda za živila oz. špecerijo. 🙂
Na Primorskem so celo trgovine ali trgovec bili tako poimenovani, ce me spomin ne vara.
Evo, kitajci v enem dnevu: https://www.youtube.com/watch?v=B-n5xduCYrE