V Carigradu sta dva akvarija, oba se hvalita z različnimi certifikati ali nagradami in s presežniki o številu živali, številu živalskih vrst, skupni prostornini ali površini. Zanimala me nista ne prvi ne drugi. Drugače je bilo z Lisico. Ona je načrt za pot v Carigrad zgradila okoli akvarija. Samo da sploh ni imela načrta. Malenkosti kot so izbira termina, kupovanje letalskih vozovnic, rezervacija prenočišča in organizacija aktivnosti, namreč v celoti prepušča meni. Pomembno je bilo samo, da sem vključil akvarij. Vseeno katerega oziroma ni vseeno: tistega, ki je boljši.
Sea Life Istanbul naj bi bil sicer peti največji na svetu, vendar je v zvezi s tem pri akvarijih kategorij več kot na primer pri veslanju ali v amaterskem kolesarstvu, zato na takšno samohvalo ne dam veliko. Ker je Sea Life veriga skoraj petdesetih akvarijev na štirih celinah, sem se odločil za Istanbul Akvaryum, ki po številkah ne zaostaja bistveno ali je v nekaterih kategorijah celo bolj simpatičen.
Nisem si pa znal predstavljati razsežnosti Carigrada. Tudi Sea Life je precej daleč od mestnega središča, a se tja precej udobno pride s podzemno železnico. Akvarij Istanbul pa je v bližini letališča Atatürk, a dovolj daleč, da odpade podzemska železnica. Tako sva v jutranji konici s tramvaja v nelepi mestni četrti prestopila na metrobus, z njega pa sredi šest- ali osempasovnice na avtobus. Skoraj sem izgubil živce, a mi za vsaj poldrugo uro trajajočo transportno izkušnjo ni žal. Naslednjim pristopnikom vseeno priporočam taksi vsaj od postaje Zeytinburnu, kjer se s tramvaja ali metroja prestopi na metrobus.1
Četudi greste na drugi konec mesta s taksijem, si za največji tematski akvarij na svetu rezervirajte pol dneva. Vsebinsko je razdeljen na 16 tematskih sklopov glede na svetovna morja, s poudarkom na ekoloških težavah zaradi ladijskega transporta. Številke povedo, da 17.000 živali 1.500-ih različnih vrst živi v 64-ih bazenih s skupno prostornino 6.800 kubičnih metrov na 22.000 kvadratnih metrih površine v dveh nadstropjih, po kateri obiskovalci prehodijo 1,2 kilometra od Črnega morja do Pacifiškega ocena. Vmes so tri kavarne in ena restavracija, na koncu pa akvarijska trgovina in ogromen nakupovalni center.
Ob plačilu evropsko zasoljene vstopnine skušajo obiskovalce nategniti z dodatnimi vsebinami. Za drobiž sva izbrala najbolj trapasto, ki se imenuje Mirror Maze in traja morda dve minuti. Dražja je več kot samo simulacija letenja s helikopterjem, malo bolj atraktivno pa je recimo potapljanje z morskimi psi ali hranjenje rib v vodi, kar pa je z druge strani šipe vseeno videti precej trapasto.
Akvarij vedoželjnim na atraktiven način skozi besedo razloži človekov vpliv na morsko življenje, na primer vpliv Sueškega prekopa na migracije rdečemorskih rib v Sredozemlje. Občutenje ladijskega prometa je interaktivno predstavljeno v sobi, kjer se sliši zvok in čuti vibracije motorjev.
Takšne informacije so me zanimale celo bolj kot plavajoče ujetnice, ki sem jih v različnih akvarijih opazoval že večkrat. Na desni je veščec, angleško stone fish, ki nima samo neverjetnih sposobnosti kamuflaže, ampak je tudi ena najbolj strupenih rib na svetu.
Prvič sem izvedel za projekt izgradnje podmorskega železniškega predora med Gibraltarjem in Marokom. Že dalj časa fantazirajo tudi o jezu in hidroelektrarni na Gibraltarski ožini, v zadnjem času pa naj bi bil jez privlačen tudi kot možnost za regulacijo morske gladine. V Sredozemsko morje se lahko zazremo skozi potopljeno vojaško ladjo …
… in pod predorom.
Pred izhodom je tudi manjša imitacija pragozda.
Zvečer me je vprašala, kaj mi je bilo v akvariju najbolj všeč.
»Kapibara.«
Ribe imam pač najraje na krožniku.
- O sistemu javnega prevoza v Carigradu bom še pisal. [↩]
2 komentarja
Ampak tale te je pa navdušil vsaj malo. Brez, da si našel svojo ribo za na krožnik.
Sicer pa… Kdaj izide Vodnik po Carigradu?
Evo, saj izhaja po poglavjih 🙂