Uredniki lokalnih novičarskih portalov, predsedniki društev za dober namen ali nadobudni ustvarjalci novih medijev, kakršnih še ni bilo in jih tudi še ni, ampak z mojo pomočjo bodo, mi tedensko pošiljajo ponudbe za sodelovanje. Če bi jih redno sklepal, bi lahko polovico delovnega časa že oktobra namenil tem sodelovanjem, do konca leta pa bi verjetno v zameno za podpis pod člankom in objavo spletnega naslova bloga pisal že kar cel dan. Sem ter tja iz dobre volje naredim kakšno izjemo in dovolim objavo že objavljenega članka, večinoma pa se zahvalim v upanju, da bomo nekoč sklenili sodelovanje, ki vključuje tudi otipljivo povračilo. Večinoma se ne oglasijo več, njihove spletne strani pa so verjetno še naprej obiskane slabše, kot moj skromni blog, ki v desetih letih vsaj ni propadel.
Na vsesplošno razširjeno in, bojim se, utemeljeno prepričanje, da so blogerji pripravljeni zadnjico nastaviti že v zameno za samopromocijo, sem se seveda in žal že privadil, a sem ter tja me še vedno uspejo tudi užaliti, zaradi česar se sicer na razjokam, obstaja pa velika možnost nesramnega odziva. Zadnjič sem tik pred zdajci res nameraval pomagati sestaviti članek za enega tistih brezplačnikov, ki pridejo prav za podlogo, ko sedate na klopi ljubljanskih avtobusnih nadstreškov, a sem si premislil v trenutku, ko sem elektronsko pošto doumel kot običajno naročilo novinarskega prispevka. Prosim za takšen izbor treh izdelkov s toliko in toliko znaki, podatki o cenah in spletnih straneh ter pripadajočimi fotografijami, primernimi za tisk. To bi mi sicer vzelo deset minut časa, vendar v tistem trenutku nisem našel niti enega dobrega razloga za to, da bi ta čas izgubil za polnjenje prostora v nekem časopisu v zameno za … podpis in objavo moje fotografije. Seveda sem vprašal, kakšen je honorar, čeprav za tako beden prispevek ne bi mogel izstaviti računa, ki bi bistveno presegel ceno črnila, papirja, kuverte in znamke.
To je izzvalo presenečenje z argumentom, da podobne izbore brezplačno pišejo tudi na primer uveljavljeni gostinski ponudnik, učiteljica zdravega prehranjevanja, osebni trenerji in modni oblikovalci, torej bodisi mini službe za stike z javnostmi bodisi strokovnjaki v samopromociji, ki živijo od tega, da na Instagramu kažejo Popolne Postave in nasmehe za milijon dolarjev. Osebno sicer rad kažem svoje lepo telo in šarmanten nasmeh, vendar bralce na svoj blog raje privabljam z veščinama pisanja in razmišljanja. Strašno me pa moti koncept brezplačnika, ki živi od tega, da vsebine pridobiva brezplačno.
Če vas že zanima, kakšen bi bil moj izbor treh top koles, ki so primerna za vse terene, še posebej za moker teren in sneg, pa jih samo za vas opisujem v 100 do 150 znakih. Cene so seveda informativne.
Specialized Sequoia Expert
3.499 EUR, www.specialized.com
Potovalno kolo z robustnim jeklenim okvirjem je namenjeno tako vožnjam po mestnih ulicah kot večdnevnim turam, lahko tudi po makadamskih cestah.
Trek Farley 9.8
4.699 EUR, www.trekbikes.com
Trekov fatbike ali bajsi je zverina s kar petpalčnimi plašči, ki je ne ustavita niti sneg niti puščavski pesek.
Scott E-Spark 720
3.799 EUR, www.scott-sports.com
Električna kolesa so hit zadnjih let in Scottov E- Spark s širokimi plašči vas bo popeljal skoraj kamorkoli.
Matej Zalar, avtor bloga Nergač in poznavalec koles
45 komentarjev
Ne razumem ljudi, ki še vedno menijo, da je mogoče (avtorsko) delo zamenjati za nič, tj. za promocijo nekoga, ki te reklame v bistvu ne potrebuje (ali si je ne želi). Samo od bloga živeti se v Sloveniji ne da, pika. Premalo nas je. Že na Hrvaškem je precej drugače (tale punca preverjeno živi izključno od bloga, denimo: –KLIK-), ker večje tržišče in možnost konzumiranja s strani podobnih sosednjih jezikov (srbščina, črnogorščina itd.) ta prostor še nekajkrat poveča. Da kdo pristaja na brezplačno delo v zameno za promocijo, mi takisto ni razumljivo — razen če gre za nerazgledane, neizobražene in besedno neartikulirne patološke narcise z dunning-krugerjevim sindromom tipa Pizdok Fartner, ki s svojimi zvestimi oboževalci v slogu kokošjega klana Kardashian delijo po tri selfije na dan. Pravzaprav se čudim celo portalom á la FokusPokus. Kako te zadeve sploh (pre)živijo? Najbrž z brezplačniško politiko (ki se ji pri nas kunštno reče ‘kompenzacija’), si mislim.
Ta punca ima precej drugačen, uporaben blog. Tudi vizualno se na strani vidi, da je to na višjem nivoju, kot pa tile naši blogerji :).
Po mojem malo pretiravaš, je pa res, da se z blogom, kjer najdeš vsega po malem (politika, šport, turizem in potovanja, poskus humorja, nabijanje v tri krasne), ni mogoče jasno pozicionirati. Ne glede na vse pa bi svoj blog z oglasi na ta način posral samo za dovolj dober denar, da bi se mi res splačalo vlagati v še bolj kakovostno vsebino.
p.s. Hudi bajki, drugače. Jaz sem sicer ne spoznam. A bi rekel, da je Specialized trenutno najaća firma z največjim razponom izdelkov za rekreativne in tudi zahtevnejše kolesarje?
@Filmoljub: Sumim, da Fokuspokus preživi tudi z objavljanjem na različnih blogih že objavljenih tekstov po principu “nudimo ti promocijo”. Tukaj je dodaten problem v tem, da se je dejansko ustvarila ta kultura, da so teksti blogerjev pač na voljo đabe, samo prosit jih je treba in potem so vsi veseli, ker se je njihov tekst objavil v kao etabliranem mediju. In pademo v začaran krog: zakaj bi nekomu nekaj plačal, če od nekoga drugega dobim vsebino brezplačno? Super.
Kar se biciklov tiče, je pa Specialized vsekakor jaka firma, s širokim razponom koles in praktično kompletne opreme, težko pa rečem, da je res najaća, ker je to tako, kot če bi vprašal, ali je jaći mercedes ali BMW. Vsekakor je pa to ta klasa.
Odlično! Ne vem kaj je Fokuspokus in ne bom šel pogledat. Samo ime je bedno.
Je portal kjer Crnkovič ureja – (po)objavlja tekste nekaterih blogerjev in občasnih naročenih piscev (Damijan, Vuk Godina, Deu, Pelko, Vezjak, Zlobec, Ališič…). Kar se vsebine tiče povsem OK, ampak problem je v tem, da je kar nekaj teh tekstov poobjavljenih/prirejenih po obstoječih prosto dostopnih tekstih. Poleg tega vse postane prosto dostopno po enem mesecu. Vprašanje torej, zakaj bi kdorkoli plačeval in od česa živi?
Na splošno se bojim, da ta model res ne bo uspel. Na začetku me je sem pa tja mikalo, da bi celo plačal naročnino, vendar je pri meni očitno podobno kot z drugimi uporabniki interneta – denar se mi težko odlepi s kartice in to še toliko težje, če so določene vsebine reciklirane in to celo od avtorjev, ki jih tako ali tako berem ali pa jih ne berem, čeprav vem, d apišejo.
@J
Če prav razumem, vsi prispevki postanejo prosto dostopni po enem mesecu, nekateri pa so dostopni že takoj. Po katerem ključu pa jih razvrščajo?
In kako je s komentarji na FokusPokusu – teh pa ne moreš brati niti pri polno dostopnih tekstih? Se moraš registrirati … Kako pa imajo to urejeno?
Ne vem kako je z dostopnostjo prispevkov, ker Fokuspokusa ne spremljam več. Mislim pa, da moraš biti za komentarje naročen.
Hvala.
To imaš pa 100% prav.
To bi bilo lahko tako, kot če greš v trgovino in vzameš izdelek for free in rečeš, da bos reklamo naredil.
Mislim, da se bo prodajalka samo smejala in izstavila račun.
Sem prejle okoli 21:00 gledal če si v Teri pa te žal nisem videl, sem pa potem novo objavo videl 🙂
Meni se je parkrat zgodilo, da me kliče novinar/ka kakšnega priznanega medija, če bi odgovorila na par vprašanj kot strokovnjakinja. Ok, ni problema, načeloma. Potem pošlje vprašanja, za katere porabim vsaj dve uri, če ne še več, da na njih odgovorim. In na koncu so moji odgovori njen cel članek za katerega je seveda dobila honorar.
Tudi jaz ne bi hotel biti prostitutka ali brezplačnik. Raje kot v tiskane medije, ki so odvisni od direktne prodaje in kurbanja za oglase, bi usmeril nekaj več energije v web. S tako sposobnostjo povzemanja in pisanja, kot jo imaš ti, bi postavil 10 zastonjskih blogov iz različnih področij in pisal članke v stilu gornjih treh koles.
Pisal bi odgovore za google povpraševanja: Katero motorko kupiti, Katero kosilnico, Kateri otrošli poganjalec, Kateri setveni krompir, Katere tekaške copate, Katero tipkovnico, Katere kavbojke, Kateri softshell, katere gume…..
Monetizacija pride z affiliate linkom do spletne trgovine na koncu opisa. Če je kupec, ki je prišel v njihovo trgovino prvič prek tvoje strani, v 30 dneh kupil izdelek, si upravičen do neke provizije ~1-4%.
Problem so edino ti affiliate ali partnerski programi slovenskih spletnih trgovin, ki so precej švoh. enaa.com ga ima (http://www.enaa.com/CMSLayout1.asp?CMSID=65), za ostale ne vem. Na amazonu se da že dobro delati. (https://affiliate-program.amazon.com/welcome) Glede na to, da smo v eu, lahko komot polinkaš evropske trgovine.
Najbolj fajn pri takem procesu je, da bi bil sam in ne bi imel opravka z nobenim visokoletečim in vseobljubljajočim partnerjem, ki grdo gleda, ko zahtevaš plačilo.
” Osebno sicer rad kažem svoje lepo telo in šarmanten nasmeh, vendar bralce na svoj blog raje privabljam z veščinama pisanja in razmišljanja” 😀
Specialized in ostale firme ti plačajo/posodijo njihove izdelke za tiste fotke/zapise na Instagramu in še kje ?
@Simon: Včasih me celo ni v bifeju.
@Silvy: Saj pravim … tole je bilo res peace of cake, ampak me moti na načelni ravni, ker nihče več ničesar ne dela. Podobno kot pisani intervjuji po e-mailu. Poznam sicer ljudi, ki raje dajo intervju na tak način in jih tudi razumem – doma imajo čas za razmišljanje. Težava je samo v tem, da to ni intervju.
@WhyYesNo: Vse lepo in prav, ampak meni se s tem ne ljubi ukvarjati, sploh pa mi članki tega tipa ne predstavljajo nobenega užitka ali izziva. V tem primeru grem raje za dve uri dnevno lopato premetavat, ker mi potem res ni treba nič razmišljati, pa še hrbet in ramenski obroč bi si učvrstil.
@Harlock: Dobim robo na test za revije, katerih urednik in novinar sem. Uporabljam robo. Mimogrede robo fotografiram. Brez obveznosti. Imam pa to srečo, da dobim kolo na test isti dan, ko je sploh predstavljen javnosti 🙂 Popoldne lahko pričakuješ kakšno fotografijo.
No, lepo. Imaš oko za te fotke na Instagramu. A bi lahko posredoval kak sajt (poleg bloga) kjer pišeš o tej kolesarski in outdoor opremi?
Bolj ali manj pišem za revije: Bicikel, Tekac.si, NaProstem.si.
Če se usmerim samo na kolesa, tale jeklen specialized za 3.499, kaj je point tega bajka? Ima samo 10(11?) prestav , uporabnih 8 ker na eni šajbi spredi ni šans da boš brezhibno 11 prestav vrtel.
Jeklen geštel? WTF? A so prespal ero alu in karbona ali kaj? Jeklen je lahko lahek, lahko je pa močen, eno z drugim pač ne gre, ker je “za vse terene” je torej močen torej je težk k ps in bi bil boljši alu. Diski in gume OK, balanca in sedež spet poraz, kdo se hoče po mestu vozt z dirkalno balanco in sedet na 85g sedežu ki začne žulit po 1 minuti? In cena, JAO? RVC 150% ali kaj ….Upaš stavit eno kavo (kapučin) da pri nas ne bodo prodali niti enega (1) kolesa teh karakteristik za tak denar?
Tako trapastega komentarja pa še ne! Saj ne vem a se zajebavaš ali je to res možno?
1) Sistemi 1×11 so v uporabi že več let in konkretno Sram Force CX1 sem že temeljito preizkusil, tudi v zelo zahtevnih razmerah, uporabljal pa sem vseh 11 zobnikov, tako da res ne vem iz česa izhaja tvoja teorija.
2) Jeklo se vrača kot material za sladokusce, poleg tega pa je med popotniškimi kolesarji zaradi udobja, trpežnosti in dejstva, da lahko okvare popravi vsak švasar v Pakistanu najbolj priljubljen material.
3) Balanca: sploh ne vem kako bi to komentiral.
4) Sedež: ne vem kako bi komentiral
5) Cena: Izbral sem “top kolesa”. Najcenejša Sequoia stane 1199 evrov in ima sistem Alivio 2×9. Kdor je revež, pač tega kolesa ne kupi, kdor ima denar, ga pač kupi.
Glede amaterizma – v Sloveniji ne bo nikdar boljse, ker res vsak vse zna. In se je poleg tega se pripravljen prodat samo za omembo v medijih.
Glede koles – tega full suspension elektricnega hudica sem tudi sam letos sprobal. In me je zastrupil, podpira mojo lenobo 😉 hvalabogu nimam dovolj odvecnih finananc za nakup hehe. Bo treba se naprej gonit…
ok za sistem 11×1 se pardoniram ker nisem več tolk na tekočem s temi novimi trendi v vsemogoče smeri.. za ostalim stojim in dodajam še to : zakaj test top koles, saj je bolj ali manj jasno da tvoji bralci in sledilci niso niti “P” od potencialnega kupca z našimi plačami….. Drugače pa nam ti kot i “insajder” lahko poveš kolk točno takih hibridnih “ne tč ne mš koles, 3,5k+ (kot so ta zgoraj) so prodali pri nas v zadnjem letu, to bi me zelo zanimalo?
Stvar je precej preprosta. Dober pisec dobi ponudbe od resnih časopisov, ostale pa brezplačniki novačijo. Nima smisla se nad slovensko mentaliteto zgražat in izgovarjat, če ne prideš v prvo ligo. Zakon ponudbe in povpraševanja je povsod za vse enak.
Stvar je res preprosta, če govoriš kar takole na pamet in še vedno ne veš, da pri nas zadeve ne delujejo tako kot drugod po svetu. V resnici je seveda prav nasprotno. T.i. ‘resni časopisi’ celo lastne novinarje odpuščajo in pod novimi upravami (ki jih razen zelenih številk v excelovi tabelici ne zanima nič drugega) optimizirajo stroške, za pisanje člankov pa najemajo polpismene študente, ker so najcenejši. Ponudbe od ‘resnega’ časopisa dobil boš ne, verjemi, pa če živiš še sto let in vsi poznajo tvoj blog ter si po Cankarju najbolj briljantno pero na Kranjskem. In seveda ne, v Slovenistanu ni nikakršnega ‘zakona ponudbe in povpraševanja’. Je samo zakon zvez in poznanstev.
Danes sem si ogledal ta famozni katalog in nekako mi res ni žal, da me ni zraven.
@Kren: Verjamem, da te je zastrupil in še huje bo, ker bodo čedalje cenejši.
@Zmago1: Poglej, še enkrat: urednica me je prosila za predstavitev TOP koles, ki sem jih potem predstavil na svojem blogu. TOP. To razumem kot najdražjo varianto. Najcenejšega te znamke dobiš za tretjino cene, najcenejši model podobnega tipa kolesa kakšne druge znamke pa za četrtino cene. Sledil sem navodilom in osebno sem precej bolj šokiran ob ceni fetbajka.
Pogosto nam, piscem testov koles, očitajo neobjektivnost, sam pa trdim nasprotno: po svoje smo bolj objektivni od povprečnega bralca, ki na kolesarjenje gleda skozi svoja očala in misli, da je noro plačati 3.500 evrov za kolo, ki v bistvu omogoča bistveno več kot specialka. Kdor ne meri časov in ne dirka, a je kolesarski zanesenjak, bo pripravljen plačati 3.500 evrov za vrhunski bicikel, s katerim gre lahko hitro in precej udobno med tednom v službo, v soboto na 100-kilometrsko turo tudi, če je vmes 30 kilometrov makadama, sredi junija se lahko v rekreativnem tempu pelje na Franji, avgusta pa gre za tri tedne na potovanje po Evropi.
Koliko se teh koles proda, ne vem, vendar menda pričakujejo kar dobro prodajo. Če se dobro prodaja specialke za 10 jurjev, potem ne vem, zakaj se ne bi prodalo tudi tega heca. Res pa je, da je slovenski trg na področju kolesarstva, ne samo finančno podhranjen, ampak tudi nezrel. Trdim, da je za večino tistih trebušastih mož, ki vozijo specialke, primernejši ta tip kolesa, ampak ga ne kupijo, ker v bistvu o kolesarstvu nimajo pojma in bi jih prijatelji zajebavali, ker jahajo jeklen geštel (mimogrede, če bi bilo jeklo res tako zanič, Colnago ne bi ponujal Masterja in Arabesdqua za več kot 5 jurjev).
Trg mora enostavno dozoreti, seveda pa morajo najprej dozoreti kolesarji in pogledati izza plankov svojega dojemanja.
Stojiš za tem, da začne sedež žuliti po 1 minuti? Testiral sem ga ta vikend, mislim, da 143-milimetrskega, nameščenega na prav tako karbonsko oporo CG-R, in obnesel se je odlično. Morda se bo komu zdel pretrd. Morda. Osebno pa stvari raje najprej preizkusim in šele potem pametujem, da je ziher tako.
@Anonimno: Očitno živiš v drugem svetu. Kot je že razložil Filmoljub. Če bi pri nas funkcioniral zakon ponudbe in povpraševanja, bi ta država funkcionirala. Osebno sem sicer rad pišem za specializirane medije, blizu pa sta mi rekreacija in turizem, tako da službe v “resnem časopšisu”, kot si se izrazil, niti ne iščem niti ne želim.
Ah, dajte ga srat, gospodje. “Zveze in poznanstva” so večni izgovor luzerjev, ki si ne drznejo. V tistem tujem urejenem svetu pa poslovneži sami govorijo, da poznanstva sklepajo posle. Zakaj pa mislite, da se družijo v ekskluzivnih klubih na elitnih lokacijah? To je tudi ena slovenska romantična zabloda, da je svet zunaj hudo drugačen od našega lokalnega, da zunaj ni korupcije, nepotizma in lobiranja. Še precej bolj razvito je to kot pri nas. Meni je vedno smešno, ko mi kak razočaranec govori, da ne more uspeti, ker nima na razpolago vplivnega poslovno – socialnega omrežja. Če se nisi uspel omrežit med vplivneže, pač nisi sposoben za biznis. Samo to je. Manjka ti določena socialna komponenta. Če oddajaš sobe v hiši od počitniški destinaciji, se pač prilizuješ gostom, da si uspešen, prek tega ustvariš določene “zveze”, ki te priporočajo prijateljem in znancem doma. V višjem biznisu se pa prilizuješ uveljavljenim mačkom, da te seznanijo s kako potencialno in seveda kredibilno stranko.
Glede na to, da vas je toliko, ki kritizirate (nizke) novinarske standarde, veste pa, kakšni so na nivoju, bi lahko izkoristili to vrzel v ponudbi, se skupaj zbrali in pognali kak kvaliteten časopis v to medijsko prizorišče. Kaj vas zavira? Zakaj se tisti, ki se čutite sposobne, ničesar ne lotite. “Budale ustvarjajo škart, vi pa kvalitete ne. Od samega jamranja ne bo nič bolje.
Hvala za pridigo.
Točno to se trudi delati naša ekipa.
@Anonimno: Ha ha, kakšno smešno prostislovje, sam sebi nasprotuješ. Seveda imaš v nečem prav: uspeh je v Slovenistanu odvisen od omreženosti, prilizovanja in socialnih vezi. Ampak ne mi potem govoriti o “zakonu ponudbe in povpraševanja”. V deželici na debilni strani Alp je namreč KRITIČNA MASA česarkoli PREMAJHNA. Najbolj pa tista v lobanjah ljudi.
@Filmoljub: Če nisi socialno prilagojen, ne prideš nikamor v poslu. Oni finski predstavnik Patrie je lepo povedal, kako se posluje v okoljih, kjer je večja stopnja korupcije – podkupovanja se poslužuješ. Nemške korporacije samo v Nemčiji plačujejo delojemalcem nemške plače, drugje pa nacionalno določene minimalce. Kako so v svojem okolju prišli do določenih moralnih standardov, bi se dalo razpravljati, dejstvo pa še vedno ostaja, da poslovneži iz “visoko moralnih” okolij takoj postanejo nemoralni v tujini, če se jim to nekaznovano omogoča. Tudi paznik v Mauthausnu je bil doma lahko ljubeč družinski človek, ko je slekel uniformo, v kateri je bil za časa službe sadistična prasica. Vse je odvisno od nas, kakšno okolje ustvarjamo. Kaj pripomorem jaz, kaj ti, kaj Matej, da naša lokalna realnost napreduje? Zato se nikar preveč prepotentno ne smej, ker nisi ničesar dokazal v smeri večje sposobnosti od tistih, ki jih kritiziraš. Oni so vsaj akterji neke scene, kakorkoli nepopolna že je, ti si pa samo kritik brez lastnih rezultatov.
Pa saj pravim, da imaš prav glede prilagojenosti na sistem, kakršenkoli že je. Jaz ne dokazujem nobene “večje sposobnosti” (mimogrede: v resnici me ne poznaš in ne moreš vedeti, kaj sem dosegel in kaj ne), kritiziral ta gnili sistem pa bom vsekakor še naprej. To me pač sprošča, četudi s tem ne bom kaj posebnega dosegel.
Običajna zmota komentatorjev, še posebej anonimnih, je, da blogerji in komentatorji v svojih zapisih izhajajo izključno iz lastnih frustracij. Bloger napiše, da nekaj ne štima (problem identifier), komentator pa težave ne vidi v sistemu, temveč v blogerju, ki je gotovo luzer, sicer bi že a) obogatel v Sloveniji, b) težavo čudežno razrešil, ker je tako pameten, ali c) zdravil pljučne bolezni v nemški zasebni bolnišnici ipd.
Zadnjič so ljudje tarnali, da v Sloveniji ni služb in takoj se je od nekod prikazal neki poslovnež, ki je trdil, da službe so, ampak so ljudje leni. V njihovi firmi že več let iščejo pridne in sposobne kadre, a jih ne najdejo. Že mogoče. S takšnimi prepotentneži sem imel opravka tudi jaz, njihov poslovni model pa je približno tak: osnovna plača je minimalna z možnostjo bonus na uspeh, ne pričakuj 8-urnega delovnika in naši zaposleni ne hodijo na dopuste.
Edino pravilno je, da se v taki firmi NE zaposliš, sicer bo to postala stalna praksa (no, pa saj že je). Pa nisem eden tistih, ki bi v službi gledal na uro in se boril za svoje pravice tudi, ko je evidentno, da je firma pred propadom.
Podobno je v novinarskem fohu. Anonimnež naklada o zakonu povpraševanja in ponudbe, novinarji pa delajo prek s.p.-jev in uprava Dela (ki je po tukaj uporabljeni terminologiji resen medij) je prišla celo na idejo, da bi jim zaračunavali uporabo računalnikov, ki so pač last podjetja (kar bi bil obvod, ker takšen tip zaposlovanja ni dovoljen). Seveda v tem primeru velja zakon ponudbe in povpraševanja, velja pa tudi zakon starih kadrov, ki so tam zaposleni že od pamtiveka in ne delajo nič, in mladih kadrov, ki so morda kakovostni in morda tudi ne, v vsakem primeru pa delajo za male pare.
Službe torej morda res obstajajo, vendar so tako slabe, da je skoraj bolje svirati kurcu, kar so množice večnih podiplomskih študentov ugotovile že zdavnaj in če se jim ne ljubi v tujino, potem pa vse dopuste prespati na kavčih pri sorodnikih, jim preostane samo to.
Ha ha, točno tako: v Slovenistanu je resnični problem tisti, ki na problem opozarja. 😆
Kritizira in jamra lahko vsak, redki pa poskušajo kaj spremeniti. Če se imate za bolj sposobne in pametne od ostalih, se lahko sami izkažete in dokažete v praksi svoj prav. Zakaj pa tega ne bi? Imate možnost kandidirati na volitvah, prepričati s svojimi genialnimi idejami in programi, zmagati na volitvah, sestaviti vlado in obrniti nov list zgodovine kot neverjetni reformatorji. Kar poskusite, vam ni prepovedano.
@anonimno – dokler bo volilna baza JU dosegala tako visoke številke ni nobene opcije po čemerkoli drugemu. Kar naštej mi leve ali desne politike, ki niso iz JU. Tam enostavno zamrzneš službo, se greš politiko, ko zajebaš ali pa nagrabiš zadosti pa mirno prideš nazaj in odmrzneš službo. To je to. Kariero pa gradiš od trenutka ko prideš delat na občino.
@Seamus: A bejž ga srat. Ravno tistih deset procentov naroda, ki je zaposlenih v javni upravi, odloča na volitvah? Zakaj jih pa vsi ostali ne preglasujete? Zato ker ob sončnem vremenu raje hodite na izlete, ob deževnem pa doma visite? Ne da se vam niti na volitve, pa nekaj pizdite, da napačni zmagujejo. Patetika!
Patetična je kvečjemu tale razprava, ki smo jo celo pri Nergaču sicer obdelali večkrat, nazadnje prav pred kratkim. To je razmišljanje srednješolca, ki je pravkar dobil učni predmet “politična vzgoja” in se zdaj retorično preizkuša v novonaučenih (teoretičnih) tezah.
@anonimno – si falil poanto – Kar naštej mi leve ali desne politike, ki niso iz JU.
@Filmoljub: Lepa! Res je nemogoče trditi, da demokracija v bolj urejenih državah tudi v resnici deluje kot to pravi teorija, vendar tam politične stranke vsaj urejeno funkcionirajo, medtem ko pri nas vlada neke vrste dualistična tiranija, kot sem pred časom napisal. Vladata pač dve različni struji, enkrat ena in drugič druga, pri čemer je vsak nov obraz čisto navadna farsa, vsakokratna koalicijska kombinatorika pa čisto navaden nateg že zato, ker na koncu državo vodijo upokojenci, da sploh ne govorim o tem, da bi bilo najbolje, če sploh ne bi imeli vlade, ker gre pri nas očitno samo za nakladanje in prerazporejanje denarja med različne resorje.
Me pa fascinira retorika zadnjega časa, po kateri razni že stokrat nategnjeni volilni fantasti za mnenjskimi nateguni ponavljajo floskule o tem, da ni Slovenija nič posebnega in da je pravzaprav drugod še slabše. Kaj takega lahko verjame samo popoln idiot, ki očitno še ni opazil, da recimo ljudje v razvitem svetu pijejo dražje pivo, a si še vedno lahko privoščijo precej več tega piva kot Slovenci.
Važno je, da ste vi vsi pametni, ukrepate pa nič v smeri tega, da vas ne bi “idioti” vodili skozi življenje, vas “pametne”. To je res smešno, da se vedno inteligentni pritožujete, kako vas budale zajebavajo.
Počasi si že dolgočasen.
Po tvoji teoriji Borut Pahor ni tepec zato, ker je predsednik države.
Sicer pa je Slavoj Žižek pred časom povedal, da je 99 odstotkov ljudi bebcev. Če misliš, da lahko ne-bebci kakorkoli ukrepajo proti tej množici ljudi – ne da bi ob tem grobo kršili človekove pravice -, se pač motiš. Še več! In če misliš, da selekcija deluje tako, da vlada tisti 1 odstotek ljudi, s emotiš toliko bolj.
Ja, bebci gor, bebci dol. Ampak, če se imaš za nekaj boljšega od 99% bebcev, zakaj jim ne vladaš? Zakaj se drenjaš z njimi v istem stanovanjskem bloku in kupuješ kruh, čakajoč v isti vrsti? Zakaj iščeš poceni karte za letalski prevoz in se drenjaš z budalami v nizkocenovnih prenočiščih, če si tako nad njimi? Da ni ta tvoja veličina samo namišljena? Da ni vse skupaj samo napihnjenost? Pa ne rečem, da nisi dober pisec. Si. Tvoj blog je eden boljših. Ampak, a si res toliko nekaj boljšega od ostalih (idiotov)? Zakaj misliš, da si?
Osebno mislim, da je idiotov samo 90 odstotkov, torej sem bolj prizanesljiv (ali bolj neumen) kot dr. Slavoj. Ne želim že n-tič odgovarjati na tvoja vprašanja. Odgovore boš dobil, če boš še enkrat prebral svoj komentar in poskusil razmišljati. Srečno!
Sam te pa je s tole veličino konkretno cepil :). Res velikokrat misliš, da si nad vsemi, kot da bi pisal za Pro Cycling, ne pa za Bicikel :). Pa tam v enem bloku živel. Nimaš kej, čas vas povozi.
Verjetno fantje in dekleta pri svojih 30 + menijo, da so vrhunski pisci, se pa grupirajo takole po blogih in jamrajo nad vsemi, samo sami nad sabo se ne zanislijo. Pa pišejo za neke precej brezvezne revije. Kdor piše za Delo je pa za njih bedak.