Ne trdim, da prispevki za zdravstvo zadostujejo za dolgoročno kakovosten zdravstveni sistem z dobro plačanimi in zadovoljnimi zaposlenimi, ustrezno opremo in sprejemljivimi čakalnimi vrstami ter zadovoljnimi pacienti, ki zaupajo stroki. V teh razmerah je pravi balkanski čudež, da sistem sploh funkcionira, za kar se moramo verjetno zahvaliti balkanski improvizaciji ter pridnim, strokovno dobro podkovanim in skromnim zaposlenim operativcem.
Seveda je na papirju videti, da slovensko zdravstvo funkcionira bolje od marsikaterih dražjih in pregovorno bolj socialnih sistemov, kjer je treba plačati za vsak pregled pri splošnem zdravniku, kjer predpisujejo precej manj zdravil, kjer zavarovanje ne vključuje zobozdravstvenih storitev in kjer zaradi nekih trapastih muh lokalne stroke ne zdravijo določene bolezni, zato morajo plačniki dragega zdravstvenega zavarovanja neko rutinsko zdravljenje banalne bolezni plačati v tujini po polni ceni.
To, da slovensko zdravstvo funkcionira, povejte tistim revežem z bistveno znižano kakovostjo bivanja, ki v nedogled čakajo na menjavo kolka zato, da lahko na veliki nogi živi nekaj mešetarjev, direktorjev, vodij nabavnih služb in predstojnikov, ki sploh nikdar ne bi smeli postati zdravniki. Ali pa povejte to staršem otrok, ki so hudo zboleli ali umrli zaradi zdravniških napak, ki jih stroka noče priznati, čeprav so objektivno gledano napake pač nujen del vsakega delovnega procesa in jih moramo sprejeti tudi pacienti kot preprosto smolo.
Glavna težava ni v tem, da bi bilo slovensko zdravstvo popolna zanič, ampak v tem, da ni vzpostavljen sistem, ki bi ljudem vlival zaupanje, ne zato, ker bi bil brez napak, ampak zato, ker bi bil pošten. Nobena napaka mi na nobenem področju ne gre tako na živce kot povzročitelj, ki napake noče priznati ali skuša ob tem celo blefirati, da je najpametnejši, čeprav v isti sapi izjavi, da pač ni mogel urediti nekih odnosov med podrejenimi in da ni strokovnjak za določeno področje, kjer sicer dela kot strokovni vodja. Seveda tudi jaz nisem strokovnjak za tematiko vsakega članka, ki ga uredim, a moram razumeti vsaj tisto, kar v članku piše, v nasprotnem primeru bi pač nekdo hitro ugotovil, da sem nesposoben opravljati svoje delo in da bi bil morda bolj koristen kje drugje.
A nezmotljivi narcisi in psihopati objektivno odgovornost dojemajo kot napad na osebni ravni. Če je nekdo nesposoben za določeno delovno mesto, to še ne pomeni, da je popolnoma nesposoben za karkoli. In če je objektivno odgovoren, še ne pomeni, da je kriv, zato je tudi slaboumno, da vsak klinc, ki bi se moral že zdavnaj posloviti s svojega položaja, ob vsakem klicu na odgovornost nabija, da mu nadrejeni, javnost, mediji, kdorkoli, sodi vnaprej, kar da se v pravni državi ne bi smelo dogajati. Saj vendar ni tožena stranka pred sodiščem, ampak je samo nesposoben. In kriv splošnega nezaupanja v sistem, ki bi bil lahko dober, če bi ga vodili pošteni ljudje, ki so službe dobili zaradi svojih sposobnosti in ne zvez.
Zato se lahko le cinično nasmiham ob vztrajnemu prepričevanju predpostavljenih ne-odgovornih, da je slovensko zdravstvo pravzaprav izredno poceni in da bo večji davkoplačevalski vložek rešil tiste sistemske težave, ki so posledica četrt stoletja ožemanja na eni in nesposobnosti na drugi strani. Morda bi tudi brez cinizma verjel, da je slovensko zdravstvo res poceni, če ne bi iz dneva v dan poslušal tarnanja slabo plačanih zaposlenih in če se ne bi ob vsakem obisku zdravstvenih ustanov čudil muzejski opremi, ki je verjetno amortizirana že od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja.
12 komentarjev
Zdravstvo, tako kot vsi drugi butalski podsistemi, pač deluje v skladu s Petrovim načelom. Tako je povsod, kjer konkurenčnost v resnici ne obstaja in kjer se funkcije ne zasedajo po strokovnosti ali usposobljenosti, temveč sorazmerno z omreženostjo.
… in če ne bi za samoplačniške storitve v zadnjem mesecu zmetal že slabega tisočaka… Zastonj zdravstveni sistem me pa prepričuje da je vse OK in naj samo malo počivam.
@Filmoljub: No, seveda in Petrovo načelo je univerzalen pojav, ki ni značilen samo za Slovneijo. Je pa tukaj toliko bolj odvratno opazovati nekoga, ki mu je neodvisen ne-slovenski organ dokazal nesposobnost, a je še vedno na položaju, s katerega tudi jasno pove, da je nesposoben, da pa ne misli odstopiti: Odvratno je zato, ker se zelo očitno druži s politiki določene provenience, za katero velja, da obvladuje zdravstvo, pri čemer seveda ne trdim, da so tisti, ki so zlizani s politiki druge provenience, kaj boljši.
@Seamus: Kakšen zastonj zdravstveni sistem 🙂 Poglej, saj ne bi bilo nič hudega, če bi ti nekdo povedal: “Gospod Seamus, žal slovensko javno zdravstvo vašega zdravljenja ne krije, priporočam pa vam samoplačniški obisk specialista.” Ne, tukaj ljudem obljubijo, da jih bodo pozdravili, potem se pa vsi čudimo, ko ugotovimo, da to ni res.
Jaz razumem, da ne bo zdravstveni sistem skrbel za moje preobremenitvene poškodbe, ki sem jih staknil zato, ker sem v nečem pretiraval. Pričakujem pa, da mi bodo v doglednem času znali vsaj svetovati kako naj se zdravim ne da bi predlagali dva meseca počitka, ker tega časa nimam, ker opravljam službo, v kateri moram biti pač športno aktiven, bolniškega staleža si pa ne morem privoščiti in si ga niti ne želim, tudi načelno, ker je to strošek države.
Petrovo načelo morda res ni izključno slovenski simptom, ampak mislim, da je vseeno zelo značilen in v Butalah prav specifičen — kot posledica samoumevne socialistične neodgovornosti, politično-familiarne omreženosti oz. sistema zvez in poznanstev ter objektivno fizičnega dejstva, da se v tem majhnem koščku sveta dobesedno vsi poznamo med seboj. V takem zatohlem mikrosistemu pač ne morejo funkcionirati normalna družbeno-ekonomsko načela kot povsod drugod v razvitem svetu.
Absolutno! Zanimiv je naslednji fenomen! V zdravstvu se veliko zaposluje tuje operativno osebje iz dežel nekdanje Jugoslavije (s tem načeloma ni nič narobe), čeprav je v Sloveniji (bilo) veliko mladih zdravnikov. Po drugi strani pa primanjkuje kadrov z izobrazbo za vodenje bolnišnic, a še nisem slišal za primer, da bi zaposlili tujega strokovnjaka.
Seveda se jih pa ni treba otepati: dovolj je ponuditi smešno majhno plačo po plačilni lestvici in že na institucionalni ravni sposobnim onemogočiti, da bi lahko karkoli spremenili.
In ja, šele potem lahko Petrovo načelo funkcionira v vsej svoji popolnosti. Od ministrice navzdol.
Moja zadnja izkušnja izpred kakega meseca: skegljal sem si koleno (spet), grem z napotnico do kirurga, pa me ta malo pretipa in pošlje na rentgen. Pridem nazaj, pa mi reče: “Dobra novica, nič ni zlomljeno. Malo počivajte, pa bo.” Itak, da sem protestiral: “Seveda se na rentgenu nič ne vidi, če imam pa verjetno vezi strgane/natrgane. To se na MR pokaže.” On pa meni nazaj: “Ja to pa res ne bo šlo. Če bi vsakega z zvitim kolenom poslal na MR, bi cel sistem propadel.” Dobesedno.
Sem šel na MR na lastne stroške in hvalabogu so vezi cele, imam pa počen/poškodovan meniskus. Kirurgova terapija? Počakat še kak mesec, potem pa če bo še bolelo, naj se mogoče spet oglasim.
Itak. En znanec je med trekingom po Tajskem lani kasiral denga mrzlico. Še dobro, da je bolezen izbruhnila tam in so jo lokalni zdravniki diagnosticirali, pravočasno obrzdali ter uspešno ozdravili. Če bi se namreč medtem že vrnil domov in se potem oglasil v lokalni ordinaciji, se ve, kaj bi bilo: “Aha, ja, s temle si mažite in če ne bo bolje, se čez ene 14 dni spet oglasite.”
Ampak res najbolj mim je pa to, da čakaš z napotnico 9 mesecev, za 100 eur si pa naročen že popoldne,…v isti ordinaciji pri istem doktarju,……
Ali pa, ko ti zobar ponuja privat storitev v ZD domu, z isto opremo in materialom brez računa, a za enkrat večjo vsoto in takoj te vzame – prek zavarovalnice in pol manjšim zneskom si na vrsti čez 2 leti.
To da se je vzpostavilo tako stanje je že kriminal,…da pa se to še vzdržuje pa sploh,……
Rešitev vidim v minimalnem doplačilu vseh zdravstvenih storitev,…pregled recimo 3 eure, recept 1 eura,…vsak ki se zalaga z zdravili in hodi vsak teden k dohtarju bi prej premislil,….
Plačilo pregleda bi bilo seveda zelo koristno, ampak če hočemo recimo 15-minutno obravnavo, to ne more stati samo 3 evre, ker je zdravnikova ura seveda vredna mnogo več. Seveda pa bi ob takem ukrepu ljudstvo podivjalo, češ da imamo pri nas “brezplačno” zdravstvo, kar je seveda kapitalna neumnost.
Da privatniki delajo kar v javnih (naših!) bolnišnicah je pa tako ali tako svinjarija, ampak spet bo nekdo rekel: bolje, da se aparature uporabljajo kot da stojijo. Seveda, če ne bi imeli na drugi strani čakalnih vrst, ki so pa tudi le logična posledica tega, da ZZZS plansko določa kaj in kdaj bomo zdravili.
@Matej – zastonj je seveda mišljeno vsaj cinično. Itak, da ni zastonj. In najhuje je to, ker na način kot deluje je še dražje, kot bi bilo treba da je. Če bi mene pred tremi leti pregledali kot se zagre in me takrat tudi poštimali, bi bilo to bistveno ceneje. Da ne omenjam, da bo na koncu lahko problem še na kolenu in na kolku …