Blink blink

Čas se je iztekal, jaz pa sem bil brez darila. In bil sem na letališču. Slaba kombinacija. Vendar je še vedno bolje kupiti letališko darilo v Düsseldorfu, kot v Zürichu, kjer so mi dva dni prej v obratu s hitro prehrano za hamburger, pečen krompir in kokakolo zaračunali 15,50 evrov, kar je bilo glede na razmerje med evri in kalorijami še vedno daleč najbolj ugodno. Zdi se mi, da je bila ponudba na letališčih včasih precej boljša ali pa se mi je tako samo zdelo, ker v resnici nikoli nisem ničesar kupil. Tako sem nekaj časa kolebal med čokolado Toblerone in srebrnino. Odločil sem se za napačno, a precej obstojnejšo možnost.

V prešo me je vtaknil Nemec kitajskega porekla. Od vljudnostnega leporečenja se je cedilo po vitrinah. Prepričan je bil, da si moja izbranka zasluži kar najboljše, sir. Poglejte to, sir. Poglejte tisto, sir. In poglejte te uhane in verižice s cenami, višjimi od dnevnega limita vaše kreditne kartice, sir. Preznojeno kožo sem si reševal z bedastimi dovtipi: »That’s probably a little bit to expensive. I was only absent for three days.« »Of course, sir, that is true, sir!« Kot da nima niti malo smisla za humor –verjetno ga res nima – in kot da se ne vidi na dvesto metrov, da nimam za uhane, ki stanejo 2.299 evrov.

Vedel sem, da zdaj ni več poti nazaj, prekleti uhani so postali všeč celo meni, predstavljal sem si, s kakšnim veseljem jih nosi in kako si nabiram točke … in kako bo naslednjič pričakovala nove uhane. Postajalo mi je vroče, odpel sem gumb na srajci, da je zavelo med kocinami in debele potne srage so se združile pod ovratnikom in se po kanalu hrbta v potoku ulile na rob spodnjic. Zdaj mi je začel razlagati o postopkih izdelave, ki so silno zapleteni, in postopkih vzdrževanja, ki so sila preprosti.

Ko sem že mislil, da je torture konec, je začel vljudno poizvedovati po zgodovini ljubezenske zveze. Če nameravava vztrajati na najini poti. Kako lepo, sir. Potemtakem vam svetujem, da kupite, ne samo uhanov, ampak še verižico, sir. In škoda bi bila, če tako lepim uhanom ne bi dodala še ujemajoče zapestnice, sir.

Ko me je že obral, se je čutil dolžnega potolažiti me, da z ženo v kratkem praznujeta četrto obletnico poroke in da nakup darila čaka tudi njega. Zanimivo, kajti dotlej sem bil prepričan, da je gej.

»You should buy flowers or chocolate,« sem se pošalil, ko sva si stisnila roki.

Upal je, da se kmalu spet vidiva.

»But not to soon,« sem mu pomežiknil.