Berlinski bluz

Zbujali smo se bolj pozno. Jaz sem kronično zmahan, konec koncev sem bil pa na dopustu. Fanta sta zjutraj malo odtekla in se potem razburjala, ker so bili tuši že zapacani, starci pa so edini sekret okupirali bolj uspešno kot šestdeset let nazaj Ljubljano. Tudi meni ni jasno, kako jim uspe tako zasvinjati tuš, če daleč naokrog ni blata.

Večinoma smo se klatili po becirku Mitte, ker smo tam spali, ker je tam največ za videti in ker smo imeli premalo časa, da bi videli ostalo. Friedrichstraße ist ein Einkaufs-Mekka, se hvalijo v Berlinu. Drage trgovine na enem kupu pač, mi smo raje že prej zavili na Oranienburger Straße. Ravno zadnjič sem bral, da se ljubljanski umetniki pritožujejo zaradi katastrofalnih delovnih pogojev v svojih prostorih. Kot sem videl, v Berlinu ni bistveno bolje. Druga dva člana odprave raje sploh nista vstopila.

Se je pa z vrta umetnikov, še najbolj je spominjal na trikrat bolj sesuto Metelkovo, dobro videlo Novo sinagogo. Dobra kupola! Očitno imajo Nemci še vedno težave z antisemitizmom, ali pa dogodke izpred sedmih desetletij še vedno jemljejo skrajno resno. Sinagogo namreč nonštop čuvata dva policista. Dobro jo je na Kristalno noč čuval tudi policist Krützfeld – če ga ne bi bilo, bi jo nacisti zradirali.

Spreeinsel je otok, Museuminsel pa njegov severni del. Lustgarten je res ugoden vrt. Nad njim so navdušene predvsem horde Japoncev, ki fotografirajo evangeličansko Berlinsko katedralo. Kaj so pa tiste grdobije na drugi strani? Ostanki nekdanjega Vzhodnonemškega parlamenta! Zakaj je zrušen? Ker je bil poln azbesta! Ne samo to, bedaki so ga zgradili na mestu nekdanjega gradu, ki ga nameravajo spet postaviti.

Stari muzej stoji pod kotom 90 stopinj glede na katedralo.

Spree je glede na velikost mesta smešno majhna reka. Je pa zelo prometna.

Nemških TV stolpov imam že poln kufer – berlinski je s 368 metri menda četrta najvišja reč v Evropi. Na desni strani stoji Rotes Rathaus. Berlin ima cel kup mestnih hiš, ocenjujem, da vsak becirk po eno. No, rdeča je glavna. Na levi strani je špica Marienkirche, ki se mi je ves čas zdela podobna konkatedrali sv. Martina v Bratislavi. Potem sem ugotovil, da je tista popolnoma drugačna. Fotografija je sicer posneta iz Marx-Engelsovega Foruma, oba gospoda gledate v hrbet.

Očitno je več fontan narejenih na enako žogo kot Robbov vodnjak: štiri dame okoli Neptuna predstavljajo štiri največje nemške reke.

Alexandrov trg daje vtis, da je tam vse. Postaji U-Bahna in S-Bahna, TV stolp, ogromna trgovina, umetniki, reperji, politične stranke, ki se borijo za zmago na lokalnih volitvah, tramvaji, oštarije, in tako dalje in tako dalje. In Svetovna ura. Menda je točna.

Nikolaiviertel je dobrih 800 let stara berlinska četrt. No, v bistvu je nova, samo videtin je stara! Nikolaikirche je cerkev sredi ozkih uličic, ki so podnevi dajale vtis, da bo zvečer veliko dobrega žretja in popivanja. To se ni zgodilo.

Po Unter den Linden smo se mimo Humboldtove univerze in državne opere pripeljali na Pariški trg. Najprej so zgradili Brandenburška vrata, potem so se, če se prav spomnim, prerekali in vojskovali, nazadnje pa v čast neke zmage na vrh namestili kvadrigo, kočijo s štirimi konji, ki jih žene Viktorija. Pariški pl’c je eden najlepše urejenih prostorov,kar sem jih kdaj videl. Vse štima.

Pod Brandenburškimi vrati se po Cesti 17. junija napotimo do semaforiziranega krožišča, sredi katerega se 70 metrov visoko dviga Stolp zmage. Za drobiž se lahko vzpnete na vrh, a šele potem, ko najdete vhod, ki pelje v otok krožišča. Pogled na Tiergarten, osrednji berlinski park, ki mene še najbolj spominja na newyorški Central Park, je lep še posebej v jeseni.

Opala, pozabili smo na spomenik Sovjetskim vojnim žrtvam, ki me je prav impresioniral. Postavili so ga leta 1945, takoj po vojni.

Ne hodite v berlinski Guggenheim! Videli boste to:

In nič drugega.

Ob reki je ob nedeljah precej živahno.

Schloss Bellevue je predsednikova rezidenca.

Še en Rathaus. Tu nismo več v četrti Mitte, ampak v Charlottenburgu, ki je na drugi, zahodni strani Tiergartna:

Vojna je jeba:

Ampak zdaj smo že v zadnjem dnevu Berlina, ko je ostal samo še živalski vrt. Sem Knuta zadel s kamnom v glavo ali ne? Več o tem prihodnjič!