Avtomatsko fotografiranje

Po dobrih treh mesecih lahko poročam, da se Huawei P8 obnese presenetljivo dobro in zdaj mi niti na kraj pameti ne bi padlo, da bi za podobno korejsko ali ameriško sranje plačal sto ali dvesto evrov več. Če se lahko navadi korejskih, se človek kaj hitro priuči tudi kitajskih fint in edina resna pomanjkljivost telefona v primerjavi z nekaj let starim Samsung Galaxy S4 Active je samodejno prilagajanje svetlosti zaslona, ki sploh ni samodejno. Ampak navsezadnje mi je za to popolnoma vseeno, ker baterija zdrži dlje kot je na Samsungu kadarkoli.

Edina težava je, da telefon sem ter tja izgubi stik s kartico SIM, a sodeč po mojih izkušnjah to ni napaka telefona, ampak kartice, ki slejkoprej crkne, seveda v najbolj neprimernih okoliščinah. Menda se zgodi zelo redko, ampak ne bi se čudil, če bi se ravno meni zgodilo dvakrat v enem letu.

Ena izmed bolj zanimivih značilnosti telefona pa je samodejno fotografiranje. Domnevam, da jo povzroči funkcija, ki omogoča hiter dostop do fotoaparata ne da bi moral prej odkleniti zaslon. Na to se ne spomnim nikoli takrat, ko bi mi prišla prav, jo pa nekajkrat dnevno sprožim ponesreči. Rezultat so večinoma nerazpoznavne fotografije, sem ter tja pa telefon v objektiv ujame zanimiv motiv, ki ga sam sploh ne bi opazil. Na primer najbolj jebačke mokasinke v Ljubljani.

Škoda samo, da v teh okoliščinah ne obvlada samodejnega ostrenja.

In to tam, kjer vsi fotografiramo svoje čevlje.