Oče si je pred časom omislil akvarij. To ni več poceni konjiček. Včasih ga je naročil pri steklarju, filter oziroma pravo pravcato biološko čistilno napravo je sprojektiral sam in lastnoročno izdelal pokrov ter inštalacije za luč. Vse skupaj je postavil na običajno omarico. Po ravno prav mehko in kislo vodo smo s kantami hodili k nekemu izviru v Mostecu.
Zdaj je drugače. Vse se kupi. Od omarice s primerno nosilnostjo do programabilne luči, ki se ugaša in prižiga postopoma, tako da posnema pot sonca, vse za dobrobit vodne flore in favne. Tem ribam se verjetno godi bolje kot v vodah Amazonije.
Zanimiva pa se mi zdi Pippina fascinacija nad ribami. Ko je akvarij videla prvič, jih je nepremično in osredotočeno opazovala vsaj deset minut in se ob tem sploh ni pustila motiti. Zdaj, ko se je na čudo navadila, uboga para občasno šavsne proti steklu.
Zanimivo se mi zdi zato, ker ji po drugi strani – razvitemu smislu za lepo navkljub – ni mar za slike na zaslonu. Gibljive slike bodisi ne opazi ali pa jo zanima manj kot mene žuželka na steni – ki je za psico, po drugi strani, strašno pomembna. Dogajanje na zaslonu jo pritegne samo ob zvoku laježa ali drugih nenavadnih glasovih.
7 komentarjev
Meni je foxterierka skočila v akvarij, k sreči sem bil zraven, ker je bil akvarij ozek in visok, se je zataknila z gobcem pod vodo… sam foxiji so itak norci
Saj ne moreš verjet kam jih prižene ta odločenost, da bodo nekaj opravili stoodstotno 🙂
Čist simpatično, koliko je imel tvoj stari strasti za izdelovanje akvarija.
Se danes, od mlajše generacije, sploh kdo loti takšnega podviga, da bi nekaj naredil sam. Verjetno je na podeželju tega še veliko.
Spomnim se, kako je ded sestavljal kosilnico skupaj. Pa kako je popravljal žago.
Meni se ne da niti olji filter zamenjati. Sem si pa naredil pravi set up za kuhaje.
Mogoče Pippa na tv ne vidi. Jaz imam dva psa – dokler nisem dobila drugega psa, sem mislila, da noben pes ne vidi kaj se dogaja na ekranu, ampak ta mlajši penzl laja kadar je na ekranu mačka, fascinirajo pa ga tudi vesoljci – takrat se kar na kavč namesti in strmi v ekran ter občasno zalaja. Enkrat, ko je bil na tv en pes in je ta mlajši začel bevskat, je ta starejši pes, ki na tv slike ne vidi, začel lajat šele, ko se je pes na tv oglasil, ampak z glavo se je usmeril proti zvočniku in ne proti ekranu.
Ja, na to sem pomislil tudi jaz, ne vem pa od česa je to odvisno. So psi, ki vidijo bolje in psi, ki vidijo slabše? Ali gre za povezavo z možgani? Seveda, ko pes laja na računalniku, bo tudi Pippa renčala na zvočnik 🙂
Psi na ekran menda vidijo, ampak ne tako kot mi. Razločijo packe v rumenih in modrih odtenkih (zelene in modre ne vidijo), ki se premikajo. Odzovejo se na določeno gibanje, pa še to ne vsi. Če reagirajo na videno, v bistvu iščejo več informacij, da si razložijo, kaj sploh vidijo (ker premikajoča se stvar nima vonja, po katerem se primarno ravnajo). To sem nekoč prebrala v nekem članku. S tem v zvezi se spomnim, da je lani eden od kabelskih programov predvajal oddajo Dog TV, namenjeno temu, da jo gledajo psi. Kar pomeni, da gre za prvovrsten nateg za vse bolj prismojene pasje očke in mamice. Ampak to je že druga tema.
Odlična ideja! Predstavljam si pasji kanal po vzoru Netflixa/HBO. Služiš kot nor, sploh ker si predstavljam, da je pa produkcija takih filmov verjetno precej cenejša kot recimo produkcija Game of Thrones. Vprašanje samo ali so psi dovolj neumni, da bi to gledali dlje kot par minut. Za ljudi vemo, da jih lahko prepričamo v gledanje sranja ure in ure dolgo, za pse pač nisem.