Ajde, miška mala! To mi deli!

Ko mi je Logitechova miška za petdeset evrov crknila, sem najprej preklinjal samopašne proizvajalce, potem pa ugotovil, da je pravzaprav vzdržala dobra tri, morda celo štiri leta, kar je v hiperpotrošniški dobi kar dober rezultat. S tem da z miškami ne ravnam kot z živimi bitji, ampak jo uporabljam tudi za sproščanje frustracij, ki se nabirajo med delom.

M705 in M235

Zanimivo je, da ni crknila med enim od izpadov, ampak kar na lepem. Seveda v najbolj neprimernem trenutku. Razbijanje ni obrodilo sadov, zato sem si od Lisice sposodil smešno majhen in ergonomsko nedodelan izdelek istega proizvajalca. Sčasoma sem M235 vseeno podržavil in se je celo navadil ter jo med enim od navalov besa polomil. Odpadel je pokrov baterije, a funkcionalnost ni bila okrnjena, četudi se mi pokrova ni ljubilo niti prilepiti s selotejpom.

Prejšnji teden pa je crknila.

Vesten gospodar bi že zdavnaj naročil nove izdelke na dom, jaz pač ne. Tako sem brez miši spet ostal v najbolj neprimernem trenutku. Morda je crknila baterija, a rezerve kot nevesten gospodar nisem imel pri roki. Zato sem skočil na križišče Tržaške in Langusove, v najbližjo – in verjetno tudi najdražjo – trgovino z računalniško opremo.

Ne šlataj miške

Kupiti sem moral dve miši, eno za Lisico in drugo zase. Imeli so enak, torej trpežen model, kot sem ga že imel, čeprav se seveda ne slepim, da je res enako trpežen. Skoraj sem že izvlekel kartico, ko sem ugotovil, da prodajalec uporablja tisto ergonomsko zadevo, ki se jo drži pod kotom 45 stopinj, in je videti popolnoma neuporabna. Vedno sem si jo želel preizkusiti in ugotoviti, če se lahko znebim vozla med lopatico in ključnico, ki se občasno tako zafeclja, da moram na fizioterapijo.

»Jo lahko primem?« sem ga vprašal, in jo navdušeno zagrabil, še preden je človek uspel izjaviti:

»V bistvu raje vidim, če se tuji ljudje ne dotikajo moje miške.«

Počutil sem se enako trapasto, kot če bi po zadnjici pravkar potrepljal njegovo ženo. Ne želi bližnjega računalnikarja miške!

MW 4500

Kar sem zagrabil, je dajalo nenavaden občutek cenenosti, a sem jo za 29,90 evrov – vem, da povsod stane vsaj pet evrov manj, toda potreboval sem jo tam in takoj – vseeno kupil. Že več poznavalcev mi je povedalo, da so Cherryjeve tipkovnice skoraj neuničljive in morda si lahko enako obetam tudi od MW 4500. Res mi ni jasno kako jim uspe te produkte poimenovati tako dolgočasno.

Po tednu dni ne morem reči, da mi je všeč. Dobro je, da lučka ne sveti ves čas, ampak menda samo tik preden se izpraznijo baterije. Nemogoče jo je dobro zagrabiti, zato jo je teže prestavljati po zraku, je pa tudi res, da jo je zaradi tega težje po moško zabiti ob površino.

Morda bo to vlogo spet prevzel printer. Okno je zdaj bolj pri roki in bi lahko lepo poletel k sosedu.