December v Ljubljani se mi gabi in germanskih božičnih tržnic sem rahlo naveličan, adventno vzdušje v Zagrebu – Hrvati, ki ne gojijo fobije do vsega, kar je povezano s krščanstvom, dejansko uporabljajo besedo advent – pa ni niti pretirano kičasto niti klerikalno, a vseeno praznično. Božičnega okrasja nisem fotografiral, ker se mi ni ljubilo, in zanimivo je, da se je temu kiču v Zagrebu dejansko mogoče izogniti – v Ljubljani pač ne. Kljub temu je Zagreb najboljša božična tržnica za leto 2016 združenja European Best Destinations. Najlepšega mesta na svetu, ki je tudi del več kot 350-članske druščine, ni med petnajstimi navedenimi. Ni mi težko priznati, da se že dolgo nisem imel tako dobro, čeprav nisva počela nič posebnega. Škoda, da se čas ni kar ustavil…
Kljub bednemu vremenu sva v soboto obhodila vse parke Letuzzijeve podkve, razen Botaničnega vrta, ki je pozimi zaprt. Trg maršala Tita s Hrvaškim narodnim gledališčem:
Marko Marulić na Trgu Marka Marulića:
Kot kakšen naduti paša sem se doma hvalil, da bova počela karkoli si bo želela, a pozabil na drobni tisk: razen drsanja. Ker sem vse ostalo naredil po predpisih, se mi je uspelo rekreaciji na Trgu kralja Tomislava izogniti.
Adventni cirkus je najbolj simpatičen na Zrinjevcu. Zanimivo, kljub izvrstni ponudbi klobas, tudi kranjske, ni zaznati odvratnega vonja, ki se decembra širi po ljubljanskih ulicah. Poskusil sem testenine z dobro zabeljenim zeljem, ki jim pravijo krpice sa zeljem. Odličen primer jedi kuhinje za revne. Korekten je tudi glasbeni program v paviljonu, vzdušje med obiskovalci je krasno. Edini zares markantni pijanec je zvečer pomagal ustvariti odlično vzdušje.
V soboto sva še ujela tržnico Dolac in se kasneje z Ilice skozi Oktogon sprehodila še na Cvjetni trg.
Glede na najino burno zgodovino je bil obisk Muzeja prekinjenih zvez tako rekoč obvezen. Obisk priporočam že zaradi simpatične hipsterske kavarne, sicer pa so večina eksponatov prispevale precej zagrenjene duše. Dve ali tri zabavne zgodbe bom omenil kdaj drugič.
Sabor (desno) menda še ni sestavljen, cerkvena oblast je bolj stabilna.
V nedeljo sva se iz hotela spravila ravno, ko se je megla razkadila.
V mestih je treba videti cerkev, tržnico in britof, v Zagrebu je to Mirogoj. Vhod z vso pokopališko infrastrukturo so gradili 50 let.
Grobov znanih oseb nisva iskala, ker me to niti ne zanima in ker nisem obvladoval iskalnika na vhodu.
Pa še nekaj malega o hrani. V zvezi z večerjo sem si privoščil manjši organizacijski spodrsljaj. Vzdušje, postrežba in hrana v Konobi Didov San na Gornjem gradu so tako dobri, da so bile za sobotni večer vse mize zasedene že sredi popoldneva; dalmatinsko večerjo sem zato prestavil na nedeljo.
V soboto pa sva šla k Malemu Medu, izpostavi Pivnice Medvedgrad na Tkalčičevi. Izkazal se je za popolno beznico, v kateri je smrad po ceneni pici popolnoma zakril smrad po verjetno enako cenenih klobasicah. Lačna kot sva bila, bi brez težav požrla pico s preobilico sira, a so bile vse mize zasedene. Precej dobro sva navsezadnje jedla pri Ivici in Marici. Nad pivom Medvedgrad vseeno nisva obupala in v nedeljo sva srečo poizkusila v pivnici na Ilici, kjer je vzdušje točno tako, kot ga od pivnice pričakujem. Žal v dvajsetih minutah niso bili sposobni postreči niti piva, kaj šele, da bi pobrali naročila za kosilo, ob tem pa se je natakarju zdelo bolj pomembno delati se, da ima s pospravljanjem praznih miz več dela kot v resnici. Mislim, da niti ni opazil, da sva odšla. Malo naprej sva si raje privoščila preizkušenega Belgijca.
Zvečer se je izkazalo, da je večerja v konobi Didov san vredna ne samo pravočasne rezervacije, ampak tudi razmeroma skromnega kupčka denarja. Po izvrstnem narezku z uštipci, ki sva mu neskromno in skrajno pogumno dodala še soparnik, sva vzela, kot se spodobi, ona babino in jaz didovo tavo.
6 komentarjev
Tole zgleda prav vzpodbudno.
Mljac. Slastno in pregrešno. Pa tudi jed v ospredju je videti dobro. 😎
Vse po predpisih!
Super vikend, očitno sem totalno zadrt Slovenec, ker mi Zagreb ob planiranju letošnjih adventnih vikend destinacij s familijo sploh ni padel na pamet….
@DK: Jasno, vsak najprej pomisli na Avstrijo in Nemčijo.
Opa, pri Mateju se je spet pojavila dvojina