Da me ne boste kar naprej spraševali: »Kakšno gorsko kolo naj si kupim?« Najprej pri najljubšem prodajalcu časopisov kupite ABC gorskega kolesa.
Bistvo kolesarjenja je mobilnost in tako je ta šport neposredno povezan s svobodo. Kdor je mobilen, je namreč tudi svobodnejši.
In ker gorsko kolo omogoča vožnjo tudi tam, kamor s cestnim kolesom, kaj šele avtomobilom, ne moremo, je gorsko kolesarjenje lahko sinonim za svobodo, obenem pa tudi najbolj čista oblika športa na dveh kolesih, saj se odvija v čistem in malo okrnjenem okolju, kjer imamo mir pred vsakodnevnim vrvežem. Idealen šport torej za popoldanski izlet na bližnji hrib, celodnevno kolesarjenje ob koncih tedna ali kolesarske počitnice.
Gorsko kolesarjenje je praviloma preprost šport. A od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so zanesenjaki iz Kalifornije mestne cruiserje predelali v prva gorska kolesa in jih uničevali na poteh okoliških hribov, se je spremenilo marsikaj. Še posebej v zadnjih desetih letih je razvoj podivjal, pojavile so se nove tekmovalne discipline, kolesa pa se delijo v skoraj toliko razredov, kot je kolesarskih okusov. Izbira ustreznega gorskega kolesa tako še nikdar ni bila zahtevnejša. Se mora racionalen nadobudnež pred nakupom prvega kolesa preleviti v malega strokovnjaka za materiale in čedalje bolj zapletene sisteme vzmetenja, obenem pa še doumeti, ali potrebuje manjša ali večja kolesa ter ožje ali širše plašče? Morda. A delo si je močno olajšal že s tem, da je kupil priročnik ABC gorskega kolesa.
Le delno velja ljudsko prepričanje, da je najboljše gorsko kolo tisto, ki je najlažje, ki ima največ hoda v vzmetenju ali pa največ prestav. Najboljše gorsko kolo je tisto, ki ustreza vašemu načinu vožnje ter znanju in spretnostim oziroma izkušnjam. Ne glede na napredno tehniko so najpomembnejši prav kolesarjevo znanje, spretnost in izkušnje, ki pa jih najlaže pridobi prav z nekoliko cenejšim kolesom brez zadnjega vzmetenja, ki od kolesarja zahteva boljši način gibanja na kolesu. Potem pride čas za nadgradnjo – in naj nas proizvajalci še tako prepričujejo, da so s trail kolesi naredili vsestranske gorske igrače, imajo pravi zanesenjaki v garaži parkiranih več koles za različne namene.
Seveda je na gorskem kolesu pomemben tudi pogum ali bolje rečeno suverenost, ki jo pridobimo z vadbo. Kdor je pogumen in suveren, je praviloma pameten, kdor je le pogumen, pa je lahko tudi nor. In če smo že pri pogumu, gorsko kolesarjenje ni nevaren šport. Najbolj nevaren je, dokler ne zapustimo prometnih cest – kjer, tehnično gledano, ne kolesarimo gorsko, ampak cestno. Potem smo bolj ali manj odvisni samo še od samih sebe. Zato v priročniku najdete tudi napotke za izboljševanje tehnike vožnje gorskega kolesa, na koncu pa še navodila za vzdrževanje oziroma najosnovnejša popravila, ki so pomembna za dolgoživost komponent in užitek v vožnji.
Ne pozabite, gorsko kolesarjenje je enako kot življenje.
Izbiramo najtežje poti in tam iščemo najboljše linije.
uvodnik v ABC gorskega kolesa, posebni izdaji revije Bicikel
6 komentarjev
Zgleda super. Dej mi povej a je na zelo poljudni osnovi al je tut kej strokovno obarvan?
Verjetno boš razočaran: osnovan je na poljudni osnovi v slogu: Kaj je to gorsko kolo?
Nekako tako potem kot akcija PZS kako varno v gore. Pohvalno, da se spravijo in izobrazijo neizobražene, za povprečnega planinca pa nič novega. No vsaj iz prve roke informacija 🙂
Kdaj izide?
Ah to kolesarjenje.
V soboto je skozi Žalec šla dirka po Sloveniji . Tam kjer jaz vozim 35 km/uro (če pritisnem iz petnih žil), so fantje, tako na videz z levo nogo, v strnjeni koloni peljali kakšnih 50 na uro. En norec od organizatorja se je z dvignjeno zastavico postavil za enmetrski prometni otoček. Pred morebitnim naletom kinetične sile manjše atomske bombe, ga je varoval le meter visok pločevinst znak. Grozeča kolona ga je, hvala bogu zaobšla. Dobil sem mehka kolena.
Ergo, preveč adrenalina zame. Vrnil se bom k svojemu bazičnemu športu. H karateju. Tam je dosti bolj varno. Sicer dobim kdaj kakšno po buči, a preživetje je skorajda zagotovljeno. Tu pa . . .
@Harlock: Uh, je že zdavnaj preden sme sploh objavil.
@Rado: Ja, to je čisto gladiatorstvo. Polomiš se četudi nisi sam nič kriv.