Hamam si verjetno predstavljate kot prijeten prostor hedonistične sprostitve, ob čemer oči počivajo na mokrih razgaljenih telesih, ki bi jih ocenili z vsemi desetimi točkami. Kako je s hamami v Sloveniji, me niti ne zanima, vidim pa, da najbolj osladen tekstopisec v Sloveniji za hamam v Termah Olimia pravi, da ima pridih Orienta in: »V hamamu se ne očisti le telo. Obisk hamama je pravi praznik za telo in dušo. Je razvajanje, ki vključuje parno savno, piling s posebno rokavico, obilico pene in gnetenje telesa.«
Ne pričakujte ničesar
Seveda je vprašanje o orientalski pristnosti na mestu, še posebej, če se za 79 evrov razvajate v dvoje – in v Termah Olimia so znani po tem, da na svoje dogodke vabijo izključno moško-ženske pare. V pristnih orientalskih hamamih, kot mi je znano, moški in ženske uživajo ločeno, razen morda v zasebnih sobanah šejkov na Bližnjem vzhodu, kamor pa za 79 evrov nimate vstopa.
Naj nepoučenim za začetek razložim princip hamama – brez cenenih kopivrajterskih ukrasnih pridevkov, seveda. Bolj kot kopališče, je hamam nekakšna skupna kopalnica z več sobami oziroma dvoranami z različnimi temperaturami. Očiščevalni postopek se začne v najbolj vročem prostoru, ki je pravzaprav turška savna, zrak je torej vroč in vlažen. Namenjen je sprostitvi telesa in temeljitemu čiščenju od znotraj (potenje) in zunaj (drgnjenje kože oziroma piling). Odondod se preselimo v hladnejši prostor, ki je namenjen počitku in prijetni masaži maserk oziroma maserjev, odvisno pač od spola koristnika uslug. V tretjem prostoru se oprhamo.
Hamam si verjetno predstavljate tako …
… ali tako:
Poiščite zanikrno lokacijo
Pred odhodom med saharske sipine smo si temeljitega očiščenja zaželeli tudi mi. V Douzu imajo hamam, katerega dober glas se po Tilnovi in zaslugah udeležencev njegovih puščavskih avantur razlega tudi na severni strani Sredozemlja. Hamam je skrit na dovolj zanikrni lokaciji, da ga turisti ne odkrijejo in če bi šel še enkrat, ga ne bi našel.
Vemo, da gostilne na zanikrnih lokacijah pogosto prijetno presenetijo, kar bržkone velja tudi za marsikateri hamam. Gneča mopedov, ki jih domačini v maniri slovenskih uspešnežev parkirajo točno pred vhod, je obetala prijetno presenečenje.
Ne pozabite rokavice
Čas je za preobrat. Pozabite na hamam v carigrajskem hotelu Divan Asia Istanbul s prve fotografije, pa tudi na Hammam al-Nahhasin v Alepu! Namesto ogromne obokane sobane si predstavljajte 50 do 60 kvadratnih metrov velik, temačen, pasje vroč in stoodstotno vlažen prostor z eno samo utripajočo brlivko, v katerem drug čez drugega vpije stoterica prepotenih moških, ki drug drugega drgnejo po hrbtu, pri čemer je edina olajševalna okoliščina dejstvo, da nosijo kopalke.
Posledica neznosne gneče je hrup. Med prav nič pisano druščino, ker so pač vsi enaki, se preganjajo razigrani infanti, dokler jih očetje ne obvladajo in jih začnejo po telesu z grobimi rokavicami drgniti na skoraj neprimeren način, enako kot drug drugega drgnejo prijatelji, če se ravno ne polivajo z vročo vodo.
V tistih dvajsetih minutah do pol ure, kolikor sem vzdržal v čedalje bolj zaudarjajoči komori, mi je postalo žal, da dopoldne nisem kupil rokavice z grobo površino. Tako sem moral kožo drgniti z nohti, k sreči ravno prav dolgimi, da se je odmrla koža lepo odsvaljkala na mokra tla.
Privoščite si masažo
Nič manj gneče ni bilo v drugi, hladnejši, pa tudi bistveno svetlejši sobi. Večina je posedala ali postavala ob steni, nekateri pa so kot klade ležali na mokrih keramičnih ploščicah in stokali pod težo ogromnih maserjev – ste res mislili, da moške masirajo ženske? – , ki so se po njih metali z dlanmi, komolci in koleni, ali kar s celim telesom, prepoten, kosmat vamp na enako prepoten in kosmat hrbet, kot da bi na Animal Planetu gledal dokumentarec o koloniji mrožev, samo da ni bilo tako mraz.
Žal – in res mi je žal – do masaže nisem prišel, čeprav je bil eden od izvajalcev menda nekaj trenutkov prost. Doplačilo je minimalno, storitev pa po mojem mnenju v petih minutah bolj efektivna kot 40-minutna klasična masaža, kakršno ponujajo v slovenskih zdraviliščih termah.
Temeljito se oprhajte
V zadnji sobi sledi dolgotrajno tuširanje. Postopek je po moji izkušnji tak, da se postaviš pred prho in rineš čedalje bližje tistemu, ki se temeljito, ampak res temeljito poliva. Ko se končno umakne, si vzameš še več časa kot predhodnik, ne da bi se zmenil za čokatega možaka, ki bulji naravnost vate z razdalje nekaj centimetrov.
Tako temeljito se nisem umil še nikdar. Brez uporabe mila, seveda. Danes bi šel še enkrat.
Praznik za telo in dušo so – pred nami – uživale tudi naše cenjene kolegice, a ne več kot petnajst minut. Menda niso vzdržale. So nam pa povedale tisto, česar ne ve noben Arabec: da so ženske v hamamu zgoraj brez.
5 komentarjev
jaz sem nepozabno izkušnjo hamama doživela v istanbulu.
ločen moški in ženski del, v ogromni kamniti obokani sobani.
po pol urnem poležavanju na nekakšnem kamnitem okroglem podestu je prišla do mene z škafkom in rokavičko starejša obilna turkinja.
namilila, popilingirala in mi umila lase, kot majhemu otroku :D!
tako suvereno in obenem lahkotno, da sem ostala brez besed 🙂 🙂 🙂
tako kot ti, sem bila očitno prvič v življenju popolnoma temeljito umita.
Ko to berem, se mi ne zdi, da je to kraj za relaksiranje, prav smešno mi je in moj bi bil zagotovo živčen v tako gneči “mrožev”. Sigurno ne bi pustil da bi se ga dotaknil kakšen tak obilnež. In ti bi šel še enkrat. Saj ti verjamem na besedo, predstavljam si pa ne 🙂
P.S:
Matej, navada je železna srajca, prav težko se te navajam na drugem naslovu, se moram prav potrudit, da te poiščem.
Haha, sam se spomnim svoje edini hamamske izkušnje. V Maroku. V neki vasi sem se spoprijateljil z dvema turistoma, eden je bil resnično zagret za hamamsko doživetje, zato je lutal po vasi in ga iskal. In ga našel, sicer je bil malo dražji, ampak ej, privat, samo za nas! Pristali smo v 1*1,5*1,5m veliki sobici, na enem delu je bilo tako vroče, da si moral noge in roke upirat v steno, s stropa je pa cel čas kapljala ledeno mrzla voda. Carsko.
Iii, a veš, da sem te po ogledu druge slike hotel vprašati, če je to slučajno hammam iz Aleppa! Pa si mi že odgovoril. Imel sem namreč srečo obiskati ga preden so ga bržčas sesuli v prah.
@Tilen: Noro! Kaj misliš da je bilo v tistih gajbah za pivo 🙂