Včeraj je kot strela z jasnega udarila vest, da so slovenske državne ceste v slabem stanju.
Ob tem direktor Državne direkcije RS za ceste (DRSC) Gregor Ficko opozarja, da je slabo stanje cest lahko tudi vzrok za tragične nesreče. Takšna opozorila slišimo le redko, Bojan Žlender, ki, upam, zdaj res ni več direktor Direktorata za promet, je na primer na to komponento varnosti v cestnem prometu vztrajno pozabljal, za vse nesreče pa naj bi bili krivi bodisi divjaki bodisi pijanci. V svojih suhoparnih poročilih tudi policisti med drugim vedno opozarjajo, da je vzrok največ nesreč nepravilna stran oz. smer vožnje.
Kako se peljem v Polhov Gradec ali v Kamnik?
Ob tej priložnosti poglejmo, kaj je večinoma razlog, da vozim po nepravilni strani ceste, kar na primer velja za cesti Ljubljana-Polhov Gradec in Vodice-Moste. Ovinke sekam le redko, se pa zgodi, da tudi sto ali dvesto metrov vozim po sredini ceste ali celo skrajno levo, preprosto zato, ker si zaradi vsesplošnega varčevanja (verjemite, da v zasebnem sektorju dosti bolj kot v javnem) enostavno ne morem privoščiti rednih menjav elementov podvozja. Tako moja vožnja iz leta v leto bolj spominja na albanski slog. Seveda moje vedenje ni nič posebnega, ker to počnemo vsi. Tako včasih sploh ne trznem, če nasproti vozeči na svoj pas zavije šele tik preden se zaletiva. Seveda, saj mora šparat avto!
Osnovno sporočilo analize EuroRAP je pričakovano, napoved čedalje slabše prometne varnosti iz naslova stanja cest pa logična za vse, ki znamo misliti s svojo glavo in nismo le zvesti poslušalci poročil. Skrb zbujajoče pa so številke in drugi podatki, ob katerih se lahko resno primemo za glavo, sploh po letošnji zimi, ki je ceste poškodovala bolj kot prejšnja leta, poleg tega pa je bil velik del proračuna že porabljen za pluženje in (prekomerno) posipanje.1
Na obnovo lahko pozabimo
Ste vedeli, da so od leta 1995 do 2008 po političnih linijah na DRSC prenesli približno 1000 kilometrov cest, ki jih niso mogle vzdrževati občine? Drugi podatek: čeprav DRSC od leta 2008 vzdržuje okoli 1000 kilometrov več cest kot leta 1995, so jim v zadnjih petih letih z rebalansi proračuna odvzeli 203 milijone evrov – samo lani kar 80 milijonov evrov. O rebalansu leta 2011 sem sicer že pisal – Alenka Bratušek, takrat še direktorica Direktorata za proračun je ob tisti priložnosti izjavila, da “pride lahko do zamika nekaterih vzdrževanj in obnov cest.”
V zadnjih petih letih so tako zmanjkali 203 milijoni evrov, kar glede na ocene, da obnova kilometra državne ceste stane od enega do poldrugega milijona evrov pomeni, da je v zadnjih petih letih zmanjkalo denarja za obnovo 135 do 203 kilometrov cest. Od skupno 6454 kilometrov dolgega omrežja državnih cest pa je v slabem ali celo zelo slabem stanju kar polovica omrežja. Torej več kot 3200 kilometrov. Da bi vse to porihtali, bi morali v naslednjih dvajsetih letih v obnovo in gradnjo investirati vsaj od 320 do 350 milijonov evrov.
V luči teh številk si oglejmo pavšalne in seveda preveč optimistične politične ocene priliva v proračun iz naslova dviga DDV: prinesel naj bi med 120 in 150 milijoni evrov, kar ni niti polovica potrebnega denarja, po ocenah strokovnjakov pa naj bi bilo tega denarja v praksi za samo 80 milijonov (ob hkratnem padcu kupne moči oziroma večje revščine), kar ni niti četrtina potrebnega zneska!
Sicer pa denarja tako ali tako nimamo, zato lahko na boljše ceste v naslednjih dvajsetih letih kar pozabimo.
Kam gre denar za cestnino?
To sem se vprašal tudi jaz in odgovor je sila preprost. Spizdili so nam ga.
Zato, da se lahko vozim po slovenskih cestah, ob registraciji svojega vozila vsako leto plačam 135 evrov. Temu davku se reče letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu. Po domače, cestnina. Zdaj pa pozor!
Ta sredstva, vsak lastnik osebnega vozila plača glede na prostornino motorja od 55 do 500 evrov (dajatev se je podražila lani), niso namenjena DRSC, temveč se prelijejo v proračun Republike Slovenije – in v praksi niso namenjene upravljavcem cest, torej vlaganju v cestno infrastrukturo. Tako so od leta 2010 do junija lani ves ta denar namenjali2 železniški infrastrukturi – čeprav je kot voznik osebnega vozila, ki je za cestnino plačal 135 evrov, sploh ne uporabljam!
To se je dogajalo za časa Pahorjeve vlade3. To svinjarijo je delno popravila Janševa vlada, kar pa ne pomeni, da je zdaj kaj bolje. Po zadnjem Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo je DRSC dobila možnost pridobiti del teh sredstev – ki pa so še vedno namenjena prometni infrastrukturi kot celoti, kamor torej spadajo tudi železnica, pristanišča in letališča. Seveda razporeditev določa proračun RS. Lani je (v polovici leta) DRSC iz tega naslova dobila 33,8 milijona evrov (108 milijonov še vedno železnica), letos pa bo dobila 56,9 milijona evrov – kar se bo z naslednjim rebalansom verjetno spremenilo.
Naj ob tem še enkrat spomnim na oceno, da bi za obnovo omrežja državnih cest naslednjih dvajset let potrebovali vsaj 320 milijonov evrov.
Kako vseeno do denarja?
Seveda tako, da ga vzamemo uporabnikom cest. Še enkrat! DRSC neuradno predlaga uvedbo bencinskega centa (nekoč se je menda plačevalo avtocestni cent, za avtoceste, ki so danes zanič).
Naj ob teh svinjarijah mimogrede omenim uvedbo davka na sladkane pijače. Ta denar naj bi – tako predlagatelji in simpatizerji – namenili za potrebe zdravstva, kaj vem, osveščanje Slovencev, da ne smejo spiti preveč kokakole. Ali res verjamete, da bomo zaradi dražje kokakole bolj zdravi? Ste verjeli, da bomo imeli zaradi dražje letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu boljše ceste? Ali imamo zaradi tega davka kaj boljše železnice? Ali mislite, da bo denar, pridobljen od višjega DDV, prispeval k boljši gospodarski situaciji v Sloveniji?
Če ste na tri od teh štirih vprašanj odgovorili pritrdilno, si stanje, kakršnega imamo, tudi zaslužite.
Sicer pa predlagam, da končno demonstriramo tako, da bomo tudi nekaj dosegli. Po možnosti ne poslabšanja.
15 komentarjev
Ja, na demonstracije bo treba. In to takšne, kot si jih naša oblast in njena večna opozicija tudi zaslužita.
Sem ravno zadnjič gledal, da eni še vedno nekaj demonstrirajo. A to ima kaj veze s tistimi pred volitvami ali je to nekaj drugega?
Se pa sedaj tudi jaz strinjam, da bo počasi čas za deomonstracije. Namreč, če so prejšnje prinesle menjavo vlade in se je že od začetka sumilo kaj je njihov namen, bi sedaj lahko pomoje res začeli demonstrarirat proti vladi na splošno, ne samo proti enemo polu. Vsaj upam, da so ljudje res videli, da ni sedaj nič bolje, temveč še slabše. In še slabše bo.
Ja in sedaj bo eventuelna menjava vlade pomenila boljše ceste??? Malo morgen!!
In tudi če se nekje slučajno najde denar, da se kakšna cesta porihta, sedaj niti slučajno ne bomo našli gradbenega izvajalca ki bi bil sposoben te ceste popraviti, ker so vsi šli k vragu!! Ti ki so ostali na tržišču, so v glavnem manjše firme, ki niso sposobne ne kadrovsko ne tehnično tega narediti, na žalost!!
Bolj kot se strinjam z zgornjim naslovom in obrazložitvijo chefa, se ne bi mogel.Živa katastrofa. Ceste v razsulu, cestni evro, pa namesto v popravilo cest gre za železnice. Od kjer prihajam, stoprocentno še tisoč let ne bo vlaka, da pa imamo daleč najslabše prevozne poti, pa je bilo meddrugim omenjeno tudi v članku na POP TV, ki, če se ne motim je prvi objavil podatke o “železni” cestnini. Na tak način kot so se zdaj, oziroma zadnje čase lotili obnove naših prometnih žil, bodo popravila trajala dalj časa, kot so Rimljani delali ceste skozi naše kraje in še obstale so do današnjih dni. In tako gre naš denar za vse drugo, samo za tisto, kot bi moral ne, bogvedi kam mežlajo druga “namenska” sredstva. Tukaj pa mislim, da pridejo demonstracije v poštev in tudi upam, da bo kaj iz tega, ker če ne bomo kmalu sadili krompir v luknje, kar v teh kriznih sploh ne bi bilo slabo. V glavnem, ceste naj bodo ceste kot se spodobi, saj bi si jih v državi z najvišjimi davki na prebivalca tudi zaslužili.
@željko – a mogoče med samim branjem nisi razbral kdaj naj bi bile ceste poštimane:
“Sicer pa denarja itak nimamo, tako da lahko na boljše ceste v naslednjih dvajsetih letih kar pozabimo.”
Tukaj gre zgolj za to, da bodo mogoče nekoč poštimane. Katera vlada bo prišla za to, je pa totalno nepomembno.
Jaz ne pravim, da bo nova oblast rešila probleme – saj je iz zapisa jasno, da je rešitev nemogoča. Situacija je pač zafurana do skrajnosti – problem je, da nihče ne odgovarja. Križaniča, ki je bil v prejšnji vladi finančni minister, novinarji še kar naprej sprašujejo kaj si on misli. Boruti Pahor je predsednik države, Alenka Bratušek pa premierka, čeprav je jasno, da ne zna drugega kot všečno govoriti – pa še to samo dokler je v primež ne dobita Bobodnik, ali, bohnedaj, Mr. Quest.
Mimogrede – berem, da bodo na Danskem ukinili davek na gazirane pijače, ker so ugotovili, da prinaša negativne gospodarske učinke – pri nas pa cepci pred skorajšnjim vrhuncem krize načrtujejo uvedbo takega davka.
Kaj si bodo še izmislili? In zakaj še vedno nii davka na nepremičnine, ki bi bil ob ustrezni formulaciji edini, od katerega bi celo imeli nekaj koristi.
Dober dan Chef,
žal ne vemo, kakšne so državne finance in kje je najbolj nujno dati denar. Pravzaprav je nujno povsod – rabijo ga kulturniki, zdravstvo, uprava, občine, društva….skratka vsi. Pa kake kredite je verjetno tudi treba odplačat pa še kaj je. Radi bi sodobne železnice pa znamo samo lokomotive kupovat. No pa saj sodobna železnica v Sloveniji – zelo malo prog, malo tovornega prometa, še manj potniškega. Hitrost vlakov tako ali tako ne pomeni veliko.
Prejšnji teden sem peljal s kolesom do Slovenskih Konjic, po stari cesti čez Trojane in potem Celje in Vojnik. Ne bi mogel reči, da je bila cesta posebno slaba, morda je bila malo slabša le od Vranskega do Celja. Čez Vojnik in Frankolovo pa se mi je zdela kar dobra. Imamo slabšo na relaciji Notranje Gorice – Borovnica.
Pa še en problem je – izvedba popravila. Nič ne pomaga nov asfalt, če je za spodnji ustroj ilovica. In če izvajalec daje slabši in tanjši asfalt kot je predpisano. Tako popravilo je zelo kratkega veka in pomaga edino lastniku podjetja do ekstra zaslužka.
Ne vidim rešitve.
Pozdrav.
Stane Debevec.
Že nakaj časa opzujem kako se, če se, popravljajo te naše ceste in bankine. Pride kamionček, pa dva trije cestarji in lepo počasi siplje pesek na bankine, cestarji ta pesek pograbijo in včasih se celo kakšen valjar pojavi in malo povalja. Prvih 100 vozil ta pesek spet razmečejo vsepovsod. In zakaj? Zato ker imamo vse ceste preozke in moramo zato ob srečavanju voziti veliko po bankinah. S tem uničujemo podvozje na avtomobilih, obenem pa seveda uničujemo bankine in lomimo asfalt na robu bankin. Kdor se je vozil po tujini, je verjetno opazil, da so tam ceste za kakšen meter širše kot pri nas in to lokalne in ostale ceste. In da v tujini sploh ne poznajo takšnega urejanja bankin, kot se to dela pri nas. In tudi asfalt se tam na robovih ne lomi, ker tam nihče ne vozi. Kaj sem hotel povedati? Če in ko bomo obnavljali ceste pri nas (jaz bom takrat najverjetnen v penziji, če jo bomo še imeli), naj za vraga obenem pojačajo ustroj ceste in cesto ustrezno razširijo. To je sicer kratkoročno dražje, dolgoročno pa zelo poceni!!!
Če bi rad videl ekstra slabo cesto se pelji od Jezera proti Tomišlju. To je še za gorski bicikel izziv.
eh. tale iz vodic do kamnika je čist dovolj slaba.
Samo za informacijo: cesto proti Polhovem Gradcu so, vsaj na odseku med nadvozom in Dobrovo, nekaj poflikali (ampak res čisto, čisto malo). Ravno tolk, da podvozje podrajsaš samo na vsaki drugi luknji.
[…] prispevku o slovenskih cestah so nekateri komentatorji ugotovili, da ni rešitve (za ceste) – kot da sem zdaj jaz kriv, ker […]
Zdej sem se pa pošteno nasmejal. Ja cesta iz Vodic do Most je katastrofa.
@Stane Debevec: Vse lepo in prav, ampak povedal nisi nič novega. Država je pač v razsulu. Pravim pa, da je svinjarija, da letno dajatev za ceste, ki jo plačujemo vozniki, brez sramu namenijo za železnico, ki v zadnjih dvajsetih letih – razen ukinitve Gomuljk – ni doživela absolutno nobenega napredka. Seveda je pa res, da je taka firma draga, ampak to je zame kraja našega denarja.
Predvsem pa, ja, rešitve ni. Še vedno pa obstaja problem: vladajo nam barabe in nesposobneži (Pahor), ki so nas v to stanje pripeljali. Res je: tudi če bi dobili dobre voditelje, lahko za naslednjih dvajset let pozabimo na obnove cest, ker denarja enostavno ni. Ampak, glede na to, da se ne moremo znebiti niti parazitov, ki so to zafurali, nam pomoči ni vsaj naslednjih štirideset let.
Sam se spračujem kaj bi bilo od Slovenije, če prej več kot tisoč let ne bi imeli tujih gospodarjev. Verjetno ne bi bilo ničesar.
@Željko: Kot je povedal @Stane Debevec – korektna obnova je dolgoročno sicer poceni, a gradbenik vseeno zasluži manj, s tem pa manj zasluži tudi parazit, ki mu je delo zrihtal. Ne splača se delati dobrih cest.
@schjora: Kdaj so jo flikali? v zadnjem tednu dni sem se tam peljal trikrat in vsakič sem moral vozit po sredi ali miže.
[…] izpuhtela v zrak. Večino ali vse bo ta država zapravila na primer za železnice ali kaj tretjega. O tem se že pisal. Skratka, denar, ki ga kot voznik plačam za uporabo (in obrabo) cest, se ne prelije na Direkcijo […]