Kaštiri

Novice o zaprtjih slovenskih diskačev me že nekaj časa dolgočasijo. Nimam pojma kolikokrat so že zaprli Gaviolija, pred tem pripravili zadnji parti in ga potem odprli s še bolj norim partijem. Tam sem bil samo enkrat in mi ni bilo všeč, zato tudi ne vem točno kaj se dogaja, poznam le govorice. Pa da se bo vse skupaj podrlo pa da bodo začeli predvajati turbofolk pa da bodo tam postavili skladišče, ampak da dokler investitor ne bo zbral denarja, bo diskač obratoval. In tako se Gaviolija vsakih nekaj mesecev zapre in potem spet odpre, ob tem pa kar naprej beremo o interesu kapitala, ki da uničuje najboljši, če ne celo edini slovenski klub – kot da Gavioli sam po sebi ni eden najboljših primerov zaslepljenega kapitalizma, ki ga lahko vzdržiš samo, če si primerno počen.

Podobno se dogaja s Cvetličarno. Pompozno zaprejo in čez nekaj mesecev jo, nekoliko olišpano, spet odprejo, morda drug najemnik, a z istim programom. In zabave željni vsakič znova jamrajo, da zdaj so jim vzeli pa še zadnji prostor za dober žur.

Nazadnje so zaprli K4. Spet panika! Ljubljana nikoli ne bo več to, kar je bila! Na Kersnikovi so celo protestirali, ne da bi protestniki sploh vedeli, kaj se dogaja. Ampak razlogi so bili stvarni: negativni izidi poslovanja. Delali so izgubo. Danes pa berem, da K4 ta petek spet odpirajo, seveda z novim vodstvom, in s Colours: Love to be awake. Kaj se je torej spremenilo?¹ V nadaljevanju preberem, da na novo vodstvo že letijo očitki, češ da bodo K4 skomercializirali.

Pardon? Ja kaj jim pa drugega sploh še preostane? Seveda se bodo morali obnašati komercialno, sicer bodo spet propadli! To verjetno ne pomeni, da bodo vrteli samo še turbofolk, ampak menda širijo repertoar, ki naj bi po novem vseboval dogodke drugih glasbenih žanrov, med njimi tudi jazz², reggae, punk in drugo, železni program da bo pa ostal, vključivši roza žurke.

Ampak to ljudem očitno ni dovolj. Kdor še nikoli ni ničesar naredil, seveda ne razume, da v Ljubljani verjetno ne more preživeti klub z zelo ozko usmerjenim repertoarjem, ker za to enostavno ni dovolj kritične mase. Ne razumejo niti tega, kar je mene vedno čudilo, pa zdaj vidim, da je res nemogoče, da namreč klub, ki s programom funkcionira največ dvakrat na teden, enostavno ne more preživeti. Zadrtežem, ki poslušajo samo elektroniko, vse ostalo pa je drek, to seveda ne more biti jasno.

Najbolj moteče je, da se najbolj razburjajo tisti, ki naj bi bili inteligentni, a očitno ne razumejo preprostega principa, da se morajo stvari splačati. No, po svoje je jasno, da ne razumejo, saj v tej državi že več kot šestdeset let živimo od kreditov, socialnih transferjev, subvencij, evropskega denarja ali v najboljšem primeru od dobre volje prostovoljcev, ki so po letu 1945 gradili ceste, zdaj pa prostovoljno počnejo tudi skoraj vse ostalo, po možnosti med službenim časom – in obenem pričakujejo, da bodo zastonj delali vsi, denar za stroške bo pa že od nekod prišel.

1. Razen vodstva. [↩]
2. Pa ravno včeraj smo se spraševali, kje lahko danes v Ljubljani po propadu Gajota sploh še poslušaš dober jazz – no, zaprtje Gajota je tudi svojevrstna zgodba. [↩]