Cicka

Čez reke sem se prevažal že z marsičim, tudi s tirolsko žičnico, še nikoli pa ne s čim tako hecnim kot konec prejšnjega tedna pod Kumom pri Zidanem Mostu. Ime ji je cicka. Kot sem videl tik pred odhodom, jo je pred časom že opisal Miran, ki je prehodil isto pot, samo da v obratno smer. Jaz sem šel na Kum iz Trbovelj čez Čebulovo dolino, spuščal pa sem se po Škratovi dolini v Zidani Most. In v Zidani Most s tiste strani – razen, če se ti ljubi brusiti podplate po asfaltu, ne moreš drugače kot s to smešno pogrutavščino.

Da ne bi bilo pomote, gor piše, kaj je to. Po mojem bi morali pripisati vsaj, da je uporaba na lastno odgovornost, če že ne kakšna krajša navodila.

Z vitlom sem jo potegnil na svojo stran, a me je nekoliko skrbelo – sama od sebe pač ne bo prišla čez. Precej manj stresno bi bilo, če bi imel za družbo še koga drugega kot bitje s štirimi nogami in brez rok, ki je bilo do te zadeve še bolj nezaupljivo kot jaz. Med testno vožnjo brez potnikov sem ugotovil, da jo odnese precej daleč, seveda ne do postaje na nasprotni strani. Ocenjeval sem, da se bom lahko do vrha nekako potegnil za zajlo.

Čas za akcijo! Zajla je po moji oceni dolga okoli sedemdeset metrov. Problem je v tem, da se odpelje takoj, ko jo spustiš, jaz pa sem moral not spraviti še psico, ki se je – njen nesporni pogum gor ali dol – odločila, da se tega heca pač ne gre. No, nekako sem jo zabrisal not, skočil v cicko in zaprl vratca še preden se je žival vrgla dol. Na koncu sem se samo še elegantno potegnil nekaj metrov do postaje – kar je bilo lažje, kot sem si mislil.

Brez dvoma vrhunec izleta, žal pa o cicki nisem izbrskal nobenega pametnega podatka. V razvitih deželah bi verjetno zadeva funkcionirala kot turistična znamenitost, za prevoz bi zaračunali vsaj 2 evra in pred vožnjo bi nam odpredavali pravilnik o varnosti. Ves čas vožnje nosite čelado! Med potjo ne odpirajte vrat! Ne stegujte se skozi okno! In podobno. Včasih je dobro živeti v nerazviti deželi.

Nekdo je posnel filmček: