Hrup ob ajzenponu

Se spomnite vročinskega vala v prvi polovici julija, ko je večina tarnala bodisi zaradi neznosne vročine bodisi zaradi preveč navitih klimatskih naprav? No, takrat je kakšnih deset do dvajet zagorelih fantov prekopavalo ob železniški progi pod mojim blokom, vsak dan osem ur. Sredi dopoldneva so pojedli sendviče (iz kilogramske štruce kruha), ki jih je iz najbližje trgovine prinesel izbranec, potem so si oblekli majice in si privoščili osvežilno pijačo v Terri. In se spet spravili krampat in lopatat. Fantje so ga res najebali.

Leta 2011 se zdi takšno delo nekaj neverjetnega. Mislim – sanacija železniške proge na roke! Ampak kakšen teden dni po tistem, ko delavcev ni bilo več, nas je v nedeljo zjutraj zbudil grozljiv ropot, drugačen kot znano premetavanje gramoza in bolj hrupen, kot ga ustvari dolga tovorna vlakovna kompozicija. Po progi se je vozilo tole:

Close-up:

Mimo se je pripeljalo večkrat in ko sem čez deset minut mislil, da bo končno mir, je prihrumelo še tole, slišalo se je, kot da bi na kup pometal kamenje:

Približno si sicer predstavljam, kaj so počeli, če je kdo ziher, bom pa vesel, če mi razloži.