Nula nula Radler

Doktrina športne znanosti pravi, da naj bi za kar najboljšo regeneracijo takoj po športu zaužil ravno pravo kombinacijo ogljikovih hidratov in beljakovin. To mi seveda nikoli ne uspe. Ko se po več urah vrnem domov, je psica, ne le vesela, ampak tudi nervozna, tako da moram najprej na passeggiato.

Regeneracijski radler

Če se prej ustavim v kakem bifeju, spijem pivo, doma pa spijem jogurt, če je slučajno v hladilniku. In zadnjič sem imel celo banane. Niti pod razno pa nisem toliko zagnan, da bi si obroke pripravil vnaprej in jedel hladne makarone ali grel rižoto, saj vendar v hrani uživam. Kaj šele, da bi užival beljakovinske praške.

V soboto domov sicer nisem prišel izčrpan kot staro kljuse, a sem moral pred sprehodom še očediti bicikel, in ko sva se z zverino vračala domov, se mi je že rahlo vrtelo. Na Kongresnem trgu je bil nek festival plezanja, a vzdušje je bilo pred finalom klavrno, zato sem bil lahka tarča Unionovih hostes, ki sta mi ponudili … radler.

Podarjenemu radlerju se ne gleda v pločevinko

Alkohola sem se začel izogibati, poleg tega pa se mi Unionov – pravzaprav skoraj vsak – radler gnusi pa še refluks dobim. Ampak pločevinka, ki se je pred menoj pojavila kot z neba, se mi je zdela dober izhod v sili … trenutek kasneje sem ugotovil, da gre za brezalkoholni radler.

To me po svoje ni presenetilo. Zakaj ne bi proizvajalci ponujali proizvodov, s katerimi v normalnem svetu ne bi mogli nategniti nikogar?

Strahoma sem naredil požirek.

Vem, da se podarjenemu konju ne gleda v zobe … ampak to svinjarijo sem pil prvič in zadnjič.