Kosilo v prahu

Briljantno butasti izgovori dopingiranih športnikov so me vedno zabavali kot neke vrste folklora v športu. Izjava Janija Brajkoviča pa je bila dolgočasno ne-neumna in ji gre prav zato verjeti. Fant se je v tem konkretnem primeru zajebal dobesedno zaradi malomarnosti in je naredil v tem konkretnem primeru minimalen prekršek, zanj prevzel odgovornost, razložil zadevo relativno spretno in dejansko brez butastih izgovorov. Človeku skorajda verjamem in v nadaljevanju pišem kot da je res vse, kar je zapisal.

Zlivanje scalnine. Virtualno in na cesti.

Seveda kršiteljev ne bomo opravičevali, a vsak dopinški škandal pove več o javnosti kot o športniku. Po eni strani se vedno znova razkrije kako malo imajo ljudje pojma o športu in še manj o dopingu, po drugi strani pa pretirani odzivi kažejo na nesposobnost racionalnega razmišljanja.

Tako že leto dni spremljamo internetno besnenje zaradi primera Froome, ki je že zdavnaj razrešen, a to očitno ni pomirilo skoraj nikogar. Kompleksni, a utemeljeni in dobro razloženi pomisleki obrambe ne zanimajo nikogar, še najmanj primitivce, ki ob francoskih cestah po kolesarjih zlivajo scalnino. »Izvlekel se je samo zato, ker ima Sky denar za odvetnike,« se pridušajo poštenjaki.

Seveda se je izvlekel samo zato. Toda ob tem je zanimivo, da Janiju Brajkoviču očitajo obratno: da ni zahteval vzorca B in da ni najel dragih odvetnikov, ki bi dokazali njegovo nedolžnost. Na kolesarskih portalih sem prebral več takšnih komentarjev, kot da ljudje ne razumejo angleško in kot da angleško ne razumejo niti angleško govoreči.

Paberkovanja so samo paberkovanja

Pravzaprav imata primera Brajkovič in Froome stično točko. Oba sta se zajebala ponesreči. Froome je glede na okoliščine zaužil preveč sredstva, za katero je imel dovoljenje, Brajkovič pa, kot pravi, nepreverjen prehranski dodatek, ki je vseboval prepovedano učinkovino. Podobnosti se tu končajo. Prvič, Froome je bil poln salbutamola, vsebnosti metilheksanamina v Brajkovičevem vzorcu pa so bile minimalne, torej naj sploh ne bi učinkovale. In drugič, Froome ni priznal napake, Brajkovič pa jo je priznal in je zanjo prevzel odgovornost. In točno to mu zdaj očitajo. Da je prevzel odgovornost. Seveda ne moremo vedeti ali je res, da je zaužil metilheksanamin s prehranskim dodatkom, ki ga lahko kupite tudi vi, ali pa je morda jemal pilule, injekcije ali karkoli že.

A na UCI so mu očitno verjeli, ko je – brez pomoči odvetnika – situacijo razložil kot jo pač je, sicer mu kazni ne bi z dveh let znižali na komaj deset mesecev. In Mednarodna kolesarska zveza ni ravno navdušena nad nizkimi kazni. Relativno nizka kazen ima sicer le kozmetičen učinek, saj dvomim, da bo lahko Brajkovič pri 35 letih in s tem žigom in že tako v zatonu kariere sploh še dirkal v kakšni normalni ekipi, je pa po svoje zanj neko moralno zadoščenje in morda celo dokaz, da metilheksanamina vendarle ni jedel z veliko žlico.

Paberkovanja o tem, da naj bi bil gotovo dopingiran že od nekdaj, da naj bi že od nekdaj sodeloval s sumljivimi strokovnjaki in da slaba forma sovpada z obdobjem, ko je UCI – za razliko od drugih zvez – bistveno zaostrila protidopinški boj, so lahko sicer čisto zabavna, a so še vedno samo paberkovanja. V tem konkretnem dokazanem primeru gre samo za vprašanje zakaj, vraga, je užival nadomestilo obroka v prahu!

Športna prehrana je običajna prehrana

Zakaj? Ker je lahko. Ker je fant stare šole. Ker je imel svoje – po moje slabe – razloge, o katerih očitno noče govoriti. »In zakaj ni bolj pazil?« se sprašujejo strokovnjaki. Saj je, ampak če držijo govorice o ekscesnih količinah – dovoljenih! – prehranskih dodatkov na njegovem jedilniku, se ne gre čuditi, da se je enkrat zalomilo.

Smiselna bi bila debata o športni prehrani oziroma dodatkih k športni prehrani. Kot je za revijo Bicikel napisal Tim Podlogar, doktorski študent vadbenega metabolizma in prehrane na Univerzi v Birminghamu, je v zadnjih letih v vrhunskem športu v trendu običajna zdrava hrana:

»Profesor James Morton, nutricionist v ekipi Sky, priporoča: ’Kolesarjem svetujem, da jedo kar se da naravno hrano in se izogibajo procesiranim sladkorjem, mesu in tako naprej. Slišati je preprosto, a sveža zelenjava, sadje, ribe, perutnina ter mleko skupaj s kakovostnimi viri ogljikovih hidratov, kot so riž, kvinoja in sladek krompir, so temelj športne prehrane.’ Tak trend je viden tudi v drugih kolesarskih ekipah – s seboj poleg vse kolesarske opreme vozijo tudi tovornjake s kuhinjami, v katerih vrhunski kuharji pripravljajo obroke iz vsakdanjih sestavin in se izogibajo predelani hrani in prehranskim nadomestilom, ki jih marketinški oddelki proizvajalcev dodatkov športne prehrane označujejo kot najbolj zdrave.«

Preverite kaj stresate v šejker

Seveda športniki uživajo tudi – preverjene – dodatke in nekateri še salbutamol in triamcionolon in kaj vemo kaj še vse, ampak nadomestilo obroka v prahu? Kaj je narobe z lososom, rižem, brokolijem in paradižnikom? Prav nič. Verjetno niti ne vsebujejo metilheksanamina.

Zato bi bilo v zvezi s tem primerom pametno opozarjati na nevarnosti prehranskih dodatkov, ki pa jih ne jemljejo le vrhunski športniki, ampak tudi običajni ljudje. Lepotci, ki hodijo na fitnes, lepotičke, ki hujšajo, in povzpetniki, ki nimajo časa za kosilo. Morda ali zelo verjetno celo varčujejo, o prehrani pa nimajo pojma, zato ne berejo ali ne znajo brati deklaracij ali jim je vseeno. Verjetno je marsikdo od njih nevede dopingiran, čez deset let bo pa krivdo za bolezensko stanje iskal v gensko spremenjenih organizmih ali kaj podobnega.