Odvadil sem se celodnevne hoje, spanja v spalni vreči, kuhanja na gorilniku in funkcioniranja brez telefonskega signala. Na hojo po dežju se pa tako ali tako nisem navadil nikoli. Po pravici povedano se mi niti ne ljubi več potovati. Množice me čedalje bolj motijo, še bolj pa me moti lupljenje teh ljudi. Na eni strani odiranje brez vsakega sramu, na drugi strani pa beda stevardes in pilotov v letalskih družbah, ki potnike na druge konce sveta vozijo za ceno večerje v ljubljanski gostilni, kjer natakarji delajo za mizerno plačo.1
Kakorkoli, na Fjällräven Classic me čaka pet dni hoje, tudi v dežju, pet noči v spalni vreči, kar precej obrokov iz dehidrirane hrane, omejena oziroma neobstoječa komunikacija z domom, umivanje z vlažno brisačo, sranje čepe v izkopane luknje … pa še komarjev bo menda neznosno veliko. Skratka, petzvezdično doživetje na destinaciji s praktično neobstoječo turistično ponudbo.
Malo pavze od bloga mi ne bo škodilo. Kakšen dan za razmislek o tem in onem brez motečih šumov pa tudi ne. Upam samo še, da bo ahilova tetiva zdržala. Zadnjih par dni je namreč začelo škripati.
- Čeprav po drugi strani ne razumem zakaj tako marljivo molčijo o zaslužkih z neobdavčeno napitnino. [↩]
12 komentarjev
Baje je zgoraj letos tako vroče, da še komarjev ni.
V glavnem se že veselim tega bloga…….
1. Ne vem zakaj ampak si te ne predstavljam v šotoru, še manj v šotoru več dni stran od civilizacije
2. Če bo še vedno suho ni panike s komarji, sicer bo peklensko. Upaj na veter.
3. Ne stopaj stran od poti brez škornjev. Kar zgleda trdna podlaga je lahko spužvast permafrost v katerega se pogrezneš do kolen.
4. Abiskojaure ima samo okrog 4°C, če te slučajno prime plavat namesto tuša
5. Ne jamrat, Kungsleden je zelo lepa pot v lepi naravi
O bogi, vzemi s sabo pletilke ali kaj drugega za preganjanje dolgcasa, saj je pot mokotrpno položna.
Na poti z Norveške sem ravno danes šel mimo Abiska. Danes je v večjem delu švedske Laponske deževalo.
Dobra spletna stran za vreme in radar padavin za ta del sveta je yr.no. Aplikacija Norrbottens Naturkart pa je vodič po poti Kungsleden.
@Seamus: Zdaj je začelo deževati 🙂 Človek ne ve kaj je huje.
@FV:
1. To je samo dokaz kako je spletna predstava o nekem človeku daleč od resnice.
5. Seveda je lepa. Mar jamram?
@Krištof: Če česa, se veselim nezahtevnosti poti.
Ohoho, je tole kot Camino de Santiago, samo manj skomericalizirano, torej bolj osamljeno?
Like!
Da se ne bo tale pohod spremenil v grozljivko kot pohod po Kungsleden (King’s Trail) v filmu The Ritual (2017).
Srecno pot!
The Ritual (2017) 😎
Čudovito! Za razliko od tebe me deževno pohajkovanje sploh ne moti, redno prakticiram. Včasih si zamislim, da spira z mene žalost, jezo, obup,nemoč in vsa negativna čustva, katerih ne morem sproti predelat. In je tek v dežju ali sprehod še lepši kakor ob jutranji zarji ali poznem večeru.
Ne da se mi klikati, koliko km steje pot? Kaj vzponov? Hvala! 😀
110 km, komaj kaj vzpona, samo vmes je prelaz, ki pa sploh ni problematičen – če en bi ravno na vrhu lilo in pihalo kot na sodni dan 🙂
@Tamara: No ja, če ni ravno Fjällräven Classic, ko gredo na teren stotine ljudi, je res osamljeno.
@Gal, @Filmoljub: Odlično! Del poti smo hodili tudi po Kungsleden.
@Anja: Mnja … hoja po dežju ni nobena težava. Težava je hoditi po dežju in vetru in v mrazu, potem postavljati šotor v teh istih razmerah, spati v teh istih razmerah in se zbuditi v skoraj enako sranje. Potem pa to ponoviti. Je pa tudi res, da na koncu ni tako slabo kot si človek predstavlja.