Nevrolog, eden od pobudnikov dobrodelnega teka Hop na grad in maratonec z osebnim rekordom 2:50 Damjan Osredkar je v intervjuju za revijo Tekac.si opozoril, da živimo v najudobnejšem obdobju človekove zgodovine. A priložnosti za pritoževanje vseeno ne zmanjka. To je po svoje razumljivo. Vedno je lahko še bolje, in če ljudje ne bi težili k boljšemu – kar je seveda nekaj drugega kot le apatično pritoževanje –, se kakovost življenja ne bi izboljševala. Zanimiv je podatek, da je bila srednjeveška Anglija po najpomembnejših kazalnikih manj razvita od katere koli današnje podsaharske države.
Prav v teh državah mnogi priložnost za uspeh in zaslužek iščejo v teku, ki tam ni zabava, ampak trdo delo, ki se obrestuje le peščici. Tek je tudi sicer velik posel, a množice rekreativcev vseeno tečejo predvsem za zabavo – tako naj bi vsaj bilo. V tej perspektivi se zdi vsakršno pritoževanje naravnost smešno. Ne pozabite, da je še pred tridesetimi, v Sloveniji pa petnajstimi ali dvajsetimi leti tek veljal za izgubo časa in rekreativni tekači za čudake. Ljudem se je tekanje zdelo bolj brezkoristno kot posedanje po bifejih. Izguba časa.
Zato je po svoje še posebej smešno, ko se tekači pritožujejo zaradi pomanjkanja časa. Časa imamo vsi enako, vprašanje je le, kako ga razporedimo med dejavnostmi oziroma kako te dejavnosti razvrstimo po pomembnosti. Tek prav gotovo ni najpomembnejša dejavnost v našem življenju, je pa zdrava in predvsem zabavna, ob tem pa še relativno poceni in navsezadnje ne vzame prav veliko časa. Če vam v svoj dan uspe stisniti še pol ure ali eno uro za rekreacijo, vam sploh ne gre tako slabo, še posebej če pomislite, da je to morda celo edina dejavnost v celotnem dnevu, ki ne koristi nikomur drugemu kot samo vam.
uvodnik v julijsko-avgustovski številki revije Tekac.si1
Najdete jo pri vseh boljših prodajalcih časopisov, naročite jo tukaj in všečkate na Facebooku
- Na blogu objavljam z zamudo, ko ta izdaja še zdavnaj ni več v prodaji. Čez poletje sem preprosto pozabil. [↩]
1 komentar
Jutri začnem!