Za preživljanje poletnega dopusta na morju ne najdem niti enega dobrega razloga, zato pa najdem tri glavne razloge proti: gneča, nadpovprečna gostota mularije in vročina. Ne gre mi najbolj na živce, da priljubljenost turističnih destinacij po osnovnem zakonu povpraševanja in ponudbe dvigne cene, ampak dejstvo, da slejkoprej radikalno pade kakovost ponudbe – kar velja vse dokler turist ne zapravi bizarnih vsot samo zato, da je fizično ločen od svojati.
Ko sem ugotovil, da nekje na sončni strani Alp na sploh ne tako dobri lokaciji ponujajo glamping – kratica za glamurozno kampiranje – za 145 evrov na šotor na noč, pri čemer obroki niso vključeni v ceno, kuhinje ni, interneta ni, sanitarije pa so skupne, me je vse minilo, saj imam to za očiten nateg. Jebe se mi za glamurozno preživljanje dopusta v naravi, če si moram sekret deliti s sosedi, ki na isti lokaciji kampirajo malo manj glamurozno, torej v svojih šotorih, in za odločno nižjo ceno. Ne zato, ker si s temi – precej pametnejšimi – ljudmi ne bi želel deliti straniščne školjke, ampak zato, ker nikomur ne bom plačal 145 evrov na noč, če mi za to ne nudi praktično ničesar, razen neokrnjene narave, ki jo brezplačno dobim kjerkoli v tej lepi deželi. Ampak o glampingu po slovensko morda kdaj drugič …
Zdaj na drugi strani Slovenije v povsem novem in zelo udobnem apartmaju z balkonom, žarom, kuhinjo, razgledom in lastnimi sanitarijami preživljamo šest noči za le dvakratnik zgoraj omenjene cene, od narave pa imamo prav toliko kot v zgoraj opisanem primeru: čas si krajšamo s pobijanjem muh in komarjev, do prvega kopališča je enako daleč kot v zgornjem primeru, do kopališča, kjer praktično ni žive duše, pa precej bliže kot v zgornjem primeru.
Črnomelj, Metlika … krasni kraji, kjer človeku ni treba biti ves čas na preži kje in kako in za koliko ga bodo nategnili. Turista praktično nisem videl ali pa nisem vedel, da je turist. Sproščeno je, normalno. To so kraji, kjer vam ne bodo prodali kosa torte za ceno delavskega kosila. Tu Šiptarji še obvladujejo slaščičarsko dejavnost. Fatmir Ferati je imel žal samo sladoled …
… sem pa zato pristne šiptarske torte kupil pri Rustemiju Aćinu.
Čedalje bolj mi gre na kurec sonaravna obsedenost z zdravim, biološkim, zelenim, integriranim, domačim, trajnostnim … čimerkoli. Zato, ker je večinoma samo dober izgovor za nateg. Če mi nekdo brez posrednikov domači produkt ali storitev prodaja za dvakrat, trikrat višjo ceno kot tisti, ki mora plačevati celo verigo delavcev, izvajalcev, podizvajalcev, prevoznikov, distributerjev in prodajalcev, se lahko samo kislo nasmehnem, ker očitno nekaj ne štima – pa s tem ne mislim samo na korporacije, ki ožemajo vse člene v svoji verigi.
23 komentarjev
Ja, v tistih koncih je res lepo. Imam same dobre izkušnje, ne glede na to ali smo kampirali (običajno kampiranje z šotor(čk)om) ali pa bili nastanjeni v kakšnem kmečkem turizmu. Boljše kot vsako morje.
Matej, sem dobro desetletje starejši od tebe in so nama stvari, ki jih našteješ v prvem stavku, začele iti močno na jetra pred kakšnimi petimi leti (otrok očitno nimava).
Letni dopust si predstavljam nekje kjer, vsaj ponoči, ni prehude vročine. Recimo kakšni hribi, sredogorje. Manjši do srednje velik hotelček, lahko tudi apartmaji – srednje udobje. Kje ob/v naravi, da greš lahko zjutraj pred zajtrkom kam na sprehod ali tek, potem vrhunski zajtrk(!), kakšen bazen, savna, mir, spokojnost, Wi-Fi nezaželjen, počitek za dušo in telo…
…smo se pred 15 leti čudili “čudaškim” Norvežanom, ki gredo na dopust za 10 dni v kakšen njihov kamp, kjer potem tiste 3 dni, ko ne dežuje, pred prikolico berejo knjigo. Ostale dni pa v prikolici. 🙂
Ampak, =benu boga, za 1 teden bi zdaj tudi sam potreboval točno nekaj takega. Ni problema (dobro) plačati, če seveda za denar tudi kaj dobiš – “glamping” s skupnimi sanitarijami za 145 €/noč to recimo ni :-).
Če ima kdo kakšno idejo?
Ja. Iskanje placa za dopust je postalo kar za=bano opravilo. Zanimivo, da se nam dopust vsako leto za par dni premakne malo bolj globoko v junij, da je bolj mir.
Heh, po 10 ali 15 letih dopustov nekje severno se mi je letos prav zaluštala južna obala sredi poletja. Sicer samo 4 noči v kvarnerskih kampih in povsem slučajno v času zelo znosnih temperatur, ampak je bilo vredno. S potencialno izjemo enega kampa, kjer je 99% pavšalistov, ki so moja nočna mora. Ampak za eno noč prebavim marsikaj, sploh z zanimivo okolico izven ograje. Gužve nič kaj posebej pretirane, morje pa ravno prave temperature, ker že dolgo nisem bil v ali pod vodo brez neoprena. Ampak od tam smo šli pa spet na finsko… ko pridemo nazaj se zna zgodit, da se gremo spet še mal pogret za par dni. Ali ohladit, če bo v stanovanju prevroče 🙂
Nekaj sem se vmes že javljal, zdaj pa smo sveže nazaj s severnoitalijanske obale in lahko izkušnjo dokončno opišem s samimi presežniki. Cene v enem najbolj opremljenih in priljubljenih avtokampov blizu Benetk so opazno nižje od povprečja ljubljanskih turističnih tarif (s tem, da za svoj denar dobiš neskončno več in bolje), vse funkcionira tako kot mora in kakor pričakuješ, povsod dobiš dodatne ugodnosti ali popust na že tako ugodne cene, ljudje prijazni in turistu naklonjeni, nobene histerije in političnih frustracij, sistem dela kot podmazan, nobenega pekočega občutka v anusu. Tako je pač v normalnih, razvitih državah.
Nikoli ne bom razumel dopusta kjer med 11 zjutraj in 5 popoldne zaradi vrocine ne mores poceti nic. Da o vrvezu sploh ne govorim. Se strinjam z napisanim. Nekam kjer ne mir in prijetne temperature.
Poleti se ne hodi na morje…gužva, še večja vročina…to ni dopust. Imamo v Sloveniji lepe konce za preživljanje počitnic brez neznosnih temperatur in gužve.
@filmoljub – kako je pa kaj z večernim mirom? Mi raje zjutraj vstanemo bolj zgodaj (tudi ob 6h, če je treba) in gremo še isti dan spat. Z Italijani in Slovenci nimam ravno najboljših izkušenj glede tega.
Mene tudi ze nekaj zadnjih let na poletni dopust vlece samo se v Italijo, bolj juzno, boljse je. Letos gremo v Apulijo. Deset dni potepanj po krajih z zgodovinsko vsebino, najboljsa italijanska hrana in vino… in ko ti postane vmes nevzdzno vroce se vrzes v turkizno plavo morje. Se 7 x spat 🙂
@Aleš: Ločim med dvema tipoma dopusta: a) sproščujoči – hočem mir, b) športni – hočem mir, c) aktivni – zaradi mene je lahko tudi 24 ur dnevno hrup, slabo pa prenašam turistično nategovanje. V Beli krajini je bilo sicer res svinjsko vroče, ampak se je dalo vzdržat in to bi še enkrat ponovil. Je pa res, da več kot teden dni brez dopolnilnih dejavnosti ne bi vzdržal. OK, enkrat greš veslat na Lahinjo, enkrat na Kolpo … potem pa, vsaj v vročini, ko se ti ne ljubi lazit po hribčkih – s psom pa tudi dejansko ne moreš – počasi zmanjka.
Podhranjeni so samo kar se tiče kulinarike, ampak to tudi pomeni, da za zdaj še ni snobov, ki potem cene dvignejo v nebo.
@Seamus: Tako. Malo sem pa tudi razvajen in se mi ne ljubi kampirati več kot dva, tri dni skupaj. Mogoče bi moral kupiti tisti ogromen šotor in ni izključeno, da ga tudi bom.
@J: Hrvaška obala zna biti čisto OK – pred in po sezoni. Med sezono … seveda se najde kotičke, kjer imaš nekakšen raj na zemlji, ampak slej ko prej moraš v civilizacijo, kjer je pa potem gneča hujša kot poleti v Ljubljani.
@Filmoljub: Kaj pa vem … bo že držalo, da na dopustu pač ne opaziš sranja. Poglej, jaz sem ostal znotraj Slovenije, a teden dni nisem imel opravka z nobenim kretenom. Resno, sami prijazni in vljudni ljudje. Seveda sem, razen delno športa, ignoriral tudi medije. In takrat se človeku zdi, da dejansko živi v normalni deželi, kjer so sicer ceste sfukane in na primer vozni park tak, kot da nismo del Evropske unije, ampak tako je dejansko marsikje, ne samo v Sloveniji.
Pa bo kdo rekel, naj ignoriram dogajanje okoli sebe tudi, ko nisem na dopustu … no, to pač ne gre. To bi bila apatija. Aja, saj večina je apatična … in tako recimo na volitvah zmaga Borut Pahor.
@Boki: Kaj pa vem … predstavljaj si nekega uslužbenca na pošti, ki misli, da je blazno zgaran zaradsi svojega domnevno blazno napornega šihta in že 40 let hodi “na morje”, ker se pač poleti hodi “na morje”.
@Nataša: Te popolnoma razumem. Sploh hrana … ne glede na to, ali greš ven ali nakupiš na tržnici. In dejansko mi je čedalje bliže ta način, da se dopust vrti okoli hrane – ki jo na koncu skuhaš sam in si s tem zapolniš pol dneva (načrtovanje, nakupovanje, priprava …) Recimo vrhunec tokratnega dopusta je bila jagenjčkova noga – pečena doma.
Naslednjič v Črnomlju obišči Belokranjsko izročilo nasproti cerkve. Dobiš super informacije, kaj se splača videt, natančne napotke in še marsikaj. Lisica pa si lahko napase oči na pristnih belokranjskih izdelkih izpod domačih rok.
@Matej – samo šotor mora biti obvezno bombažen ali vsaj mešanica. Je sicer še enkrat dražji, samo meni je žal, da tega nisem vedel pred petimi leti. No, sj glamping šotori so tudi bombažni 😀 .
Kako bi šele komentiral finski vozni park? Dodaj še vsaj 10 let na povprečno starost 🙂 Včeraj sem vozil Corollo 82, ki je za lastnico zimski daily driver, letni je še nekaj let starejša Ford Cortina. Pa sploh ni osamljeni primer znotraj nekih malih oldtimer krogov tole…
Dokler je živela sem bil eden redkih v Carini 93 v bližnji in daljni okolici (poznam glih 3 še delujoče). Tu sem samo danes na cesti videl 5 primerkov.
Seamus: Šotor mora bit Hilleberg, drugače ni šotor za resno kampiranje še kje drugje kot na mediteranskem soncu 🙂 Edin na ceno 800€+ za najmanjšega se je treba navadit.
@Seamus @Matej: zvečer nobenih težav. Se najde kakšna mladina, ki zabavo povleče v noč, a brez vsakršnih ekscesov in pretiravanj, v bistvu zelo kulturno in obvladano. Pri vsem skupaj me najbolj pomirja in spočije občutek, da si nekje, kjer vlada red in logika in stvari funkcionirajo, med ljudmi se da zmeniti vse in folk je normalen (razen Italijanov prevladujejo Skandinavci, Nemci, Danci, Nizozemci in Poljaki). Pogrešam občutek normalnosti in spodobnosti. Potem pa se iz tujine vrneš med Pahorje in Kahle Ehjavce in debato o arbitraži. Kulturni šok v lastni državi je še najmanjši problem. Huje je zavedanje, da si spet v butalskem dreku kot vedno.
Lepo je brat o moji Beli krajini. Saj veste kaj poje Verderber- Pri nas belokranjcih☺
Pa upam da si kje dobil pravo pecenko in hladen spricar z belokranjcem
@matej: ravno o tem pravim…ne razumem.
A lahko prosim podatke od nastanitve, ker iscem nekaj takega prav tam 🙂 hvala!
@Tomaž: Drugega kot špricerja sploh nisme pil … pečenko sva spekla sama, meso iz KZ Metlika – top!
@Sara: Mail …
Pod pecenko pri nas razumemo celega jagenjčka ali odojka na zaru ali v krusni peci.Drugače so to pečena rebra/ stegno/karkoli… KZ Metlika ima vredu meso imaš pa tudi lokalne mesarje ki zrihtajo super zadeve,sploh sedaj med sezono,ko se je potrebno naročit koliko bi vzel.
Aha, no, tega nisva … najprej sem tudi jaz nameraval malo povprašati po kakšnih manjših dobaviteljih, a naju je že svinjina pri KZ Metlika tako navdušila, da sva se potem vrnila še po jagnje. V Ljubljani je marsikaj, primanjkuje pa dobrih mesarjev.
@Matej – v javnih skladiščih imaš KZ Škofja Loka.
Javnih skladiščih? Raje se peljem v Belo krajino.