Potem, ko sem še pred resnim pregledom ponudbe z gnusom odšel iz domnevno najprestižnejše ljubljanske trgovine z oblačili, ki velja za najbolj nobel, in kjer je bil varnostnik edini normalen človek, ki ni dajal očitnega vtisa nadutosti ali vsaj pretencioznosti, se je res prilegel postanek pri Čoklu, najboljši ljubljanski kavarni, ki jo imam za enega redkih gostinskih in prodajnih obratov v središču samooklicano najlepšega mesta na svetu, kjer je vsebina še vedno pomembnejša od forma. Začelo se je umirjeno, z nič manj kot vrhunskim ledenim čajem in kozarcem hladne kave.
Nadaljevalo in tudi končalo pa z brutalno ofenzivo v moj osebni prostor.
Človek skuša v tem feminilnem svetu ohraniti nekaj svojega moškega dostojanstva in potem ga v kavarni napade s helijem napolnjen poni z rožnato žimo.
11 komentarjev
Najboljši komentar za tole je verjetno – pa kje vedno tebe najdejo 😉
Ravno to sem imel v mislih:)
Hahaha, Seamus.
Nič pa te ne moti, da najdražja drka telefon.
Imaš pa tak ksiht, da se prav čuti tvoja znerviranost čez ekran…. 😛
resno, kava v kozarcu na peclju??? od kdaj se pa to dogaja?
Kakšen “rožnati napad” neki — prej čisto običajen dan z družino v mestu. Počakaj, da boš imel otroke, po možnosti (tudi) deklico. In ja, nekako vsi vedno tebe najdejo. 😎
Bolje poni kot cigaretni dim.
Ko bodo tvoji otroci “napadali” druge boš modro-tiho 🙂
It’s a unicorn, jesus! Don’t you see?
Where’s My F**king Unicorn?
Lahko vprasam, kaj se smatra za najprestiznejso ljubljansko trgovino z oblacili? Bolj malo sem v Sloveniji, trgovin s cunjami pa ze tako nisem nikoli obvladal. 🙂
Jaz sem zadnjič tam (Emporium) kupovala, in meni so se zdeli vsi o.k. Res pa je, da me je varnostnik lovil, ko sem se hotela zakleniti v WC, pozabila pa sem odložiti nakupovalno vrečko na klopco. 🙂