Lučice

Lisica mi je, razrvana zaradi mojih živahnih nočnih aktivnosti, pred časom kupila bralno lučko, ki se jo zatakne za platnice knjige. Ni mi všeč, ker imam z njo več opravka kakor s knjigo, poleg tega pa jo kar naprej izgubljam. Zato me je zadnjič prijelo, da bi kupil stoječo svetilko z usmerjenim snopom.

Že površen pregled presenetljivo bedne ponudbe je razkril, da so si izdelki v cenovnem razredu do sto evrov domnevno različnih proizvajalcev pri različnih trgovcih presenetljivo podobni, da ne rečem da so identični. V dražje luči se nisem poglabljal, a sem hitro ugotovil, da je višja cena praviloma povezana z nepraktičnostjo, celo neuporabnostjo. Všeč mi je bila pa na primer tale.

To še ne pomeni, da so cenejše svetilke kaj bolj praktične ali celo uporabne. Praviloma so prevelike oziroma dajejo na nek način vedeti, da so namenjene predvsem samim sebi. Dražje dajejo ob tem vedeti, da so namenjene lajšanju lastnikove nečimrnosti. Ko sem že skoraj obupal, sem našel skoraj točno tako, kot sem si jo bil zamislil. Preden sem kupil, pa sem za vsak slučaj preveril še ponudbo v Ikei. Ni me presenetilo, da so cene odločno nižje. Presenetilo me je, da po okoli 30 odstotkov nižji ceni prodajajo praktično enake luči. Razlika je navidez le v tem, da je Ikeina spletna stran odlična, pregledna in dejansko informativna. In bolj informativna od spletnih trgovin s ponudbo luči bi bila verjetno tudi, če bi izbral finski ali turški jezik.

Za sedemdeset evrov torej v slovenski spletni trgovini ponosno kupiš vrhunsko dizajnirano svetilko, ki jo postaviš ob vrhunsko dizajnirano sedežno garnituro za tri jurje. Ob malomeščanskih ogledih stanovanj pa potem vsi prijatelji mislijo, da gre za dizajnersko luč iz Ikee za 50 evrov. Verjetno celo vedo kako ji je ime. In verjetno vedo tudi, kako je ime Ikeini dizajnerski sedežni garnituri za dva jurja. Ob tem me samo zanima kdo od koga kopira. Nekako sumim, da Kitajci kopirajo od Švedov, trgovci pa potem na kitajsko sranje lepijo svoje nalepke.

Mimogrede, a gre kdo v kratkem v Ikeo?