Pred časom sem bral o uspešni in pogumni ženski, ki je po ločitvi od moža vse pustila za seboj in se z otrokom preselila v Kanado. V nadaljevanju intervjuja sem izvedel, da si je pot čez lužo plačala s prodajo fitnes studia, ki ji ga je kupil bivši mož, v Kanado pa se seli k novemu partnerju, ki je po poklicu blazno uspešen nepremičninski agent.
Morda to kdo razume kot primer dobre prakse poslovnega in življenjskega uspeha, mene pa bolj spominja na obliko prostitucije, pri kateri je moški bolj jebena stranka kot ženska. Tak tip ambicioznih žena je za žensko populacijo sramota in ne zgled, po katerem se ravna čedalje več bleferk, ki svoje samsko življenje utemeljujejo z za lase privlečenimi zgodbicami o tem, da si želijo samo najboljše, torej idealne moške, ki jih ne bodo omejevali, a bodo vseeno ob njih vedno, ko jih bodo potrebovale. Karkoli to že pomeni.
To ni nič drugega kot egoistično, narcisoidno in preračunljivo razumevanje ljubezni, najverjetneje potem, ko je devetletna zveza, ki se je začela v srednji šoli, žalostno propadla, vseh ducat samcev, ki jih je spoznala po barih in na funkcionalnih vadbah, pa se je izkazalo za fakine.
Priložnostna hostesa v poznih letih svoje kariere, ki izredno študira kozmetiko na Višji strokovni šoli za kozmetiko in velnes Ljubljana bo razlagala, da ne najde dovolj inteligentnega, ljubečega in ambicioznega moškega, ki je hkrati ne bi omejeval pri njenih ambicijah. Glavna težava je v tem, da so lovci na te punce večinoma bleferji, medtem ko so približki inteligentnih in ambicioznih moških, ki bi tem samovšečnim kozam lahko parirali, že srečno poročeni z žensko, ki je sprejela vlogo dobro situirane razočarane gospodinje, in bodo kot šarmantno osiveli, z vsemi žavbami namazani gospodje na tržišču samskih morda šele čez pet, deset let, ko bodo na morske počitnice vlačili še dva razvajena pamža. Ampak najverjetneje jih ne bodo zanimale ambiciozne koze z do tedaj že nečedno povešenimi joški, ampak deset let mlajše ambiciozne koze, ki skušajo prek uspešnežev izpolniti svoje strašne ambicije, ki jih vodi nedoločna vizija kot je na primer »želim biti uspešna poslovna ženska«.
12 komentarjev
Na to temo… poglej Real world divorce (Phil Greenspun) za tak zelo ciničen ampak realen pogled na te zadeve v ZDA. Povzetek: v določenih zveznih državah je ženskam neprimerno boljša naložba imet otroka z npr. profesorjem, kot pa plačevat šolnino, diplomirat in na koncu imeti službo. Če ima dva otroka z dvema naivnežema (ki ne vesta kaj je kontracepcija) je pa sploh preskrbljena (in precej bogata) do konca življenja brez dneva v službi.
Ali je zgolj naključje, da je punca iz prvega odstavka ena izmed prvih žensk na slovenski MTB sceni?
Ne, od nje mož ni nepremičninski agent.
Hudo! Osem vrstic si napisal brez pike. To pa je jeza.
In kot (skoraj) vedno, se tudi tokrat strinjam s tabo.
Šit! Spregledala sem eno piko. Oprosti!
“Priložnostna hostesa v poznih letih svoje kariere, ki izredno študira kozmetiko na Višji strokovni šoli za kozmetiko in velnes Ljubljana bo razlagala, da ne najde dovolj inteligentnega, ljubečega in ambicioznega moškega, ki je hkrati ne bi omejeval pri njenih ambicijah. ”
Odlično, verjetno bo ta ista v isti sapi še rekla, da je obiskovala upravno-administrativno ampak da to delo ji pa res ni všeč… Odličen prispevek. Sedi 5.
Saj je vse super, kar si napisal, imaš prav itd., ampak tisto s povešenimi joški je bilo pa nepotrebno.
@Jernej: To počnejo tudi pri nas. Ampak to je bistveno hujša kategorija. Imenujem jo golazen. Ta tip ambicioznih žensk si pa otroke želi, ampak bolj zaradi pozicije v družbi kot zaradi ljubezni.
@Feri Naf. pravzaprav ne vem več o kateri je bilo govora. Samo spomnim se tega obupnega intervjuja.
@Darja: No ja, tudi pet je kar dober rezultat. In nisem bil jezen 🙂
@Ruhollah Khomeini: Seveda, tiste, ki svoje priložnosti iščejo skozi normalen potek dogodkov, torej izobrazna, delovne izkušnje (…) praviloma ne nakladajo, ampak živijo običajno nesrečno družinsko življenje 🙂
@Mici: Si danes že bila pri maši? Kaj pa, če je meni ta ženska patina všeč?
@matej…vsaka ma svoje talente, kariera je kariera 😉 sicer pa, sedi 5 😉
OK, oportunistična golazen… ampak, a res lahko zameriš nekomu, ki si zrihta tako profitabilno “kariero” v eni sami noči “dela”? A ne bi bila pravzaprav neumna, če bi naredila splav ali celo večno trpela v single parent vlogi z vsem obtoževanjem moških prascev vred?
Ravno pred kratkim sem v neki čakalnici obupal in v roke vzel eno tistih glupih revij s pismi bralcev in tam punca, ki si je na izmenjavi našla nekega Španca al kaj je pač bil. Fant bo fotr, pa za to najbrž sploh ne bo nikoli izvedel. Ona ga ne bi rada obremenjevala, nosečnost je ugotovila šele po vrnitvi domov, otroka bi pa z mamino pomočjo vseeno obdržala. S tem obe postavlja v tipično vlogo trpeče, cankarjanske matere. Kdo je zdej budala v takih zgodbah?
@Jernej: To je bolano. Kdor ni sposoben imet otrok, naj jih nima. Prepovedali bi jih radi homoseksualcem – in to, da bi jih radi imeli homoseksualci, je res bizarno, kar sem pred časom že napisal -, ampak ostali niso nič drugačnio in si delajo otroke iz najrazličnejših razlogov, razen iz tistega, ki naj bi bil pravi.
Je pa po drugi strani res, da so tudi še pred sto leti otroci predstavljali predvsem delovno silo. Ali pa nesrečo.
Tudi med ženskami so pač neumne in pametne. Neumna seveda tista s Špncem, ki jo omenja @Jernej, pametna pa seveda ‘pogumna ženska’ iz prispevka in seveda tiste Američanke, ki jih @Jernej omenja v prvem postu. Neumni so namreč tisti moški, ki jim nasedejo in ki jih zaradi tega prav nič ne pomilujem.