8. februar 2019

Človeka, ki na odgovornem ali nevarnem delovnem mestu dela čez noč in med prazniki, začneš zares spoštovati, šele ko z njim živiš. Zadnjič je šla Lisica v službo ob pol devetih zvečer, ko sem bil sam že malo zaspan in brezvoljen, vrnila pa se je ob pol devetih zjutraj. Naslednji dan pa še enkrat. Ko smo mi praznovali kulturo, pa je šla delat ob sedmih zjutraj in se vrnila ob osmih zvečer. In danes enako. Zato, da ljudje ne umrejo.

Delajo vsi, razen prodajalk

Ker mi še ni prišlo v zavest, da so razmere za kolesarjenje pravzaprav idealne, sem bil ob kulturnem prazniku na milost in nemilost prepuščen dolgčasu. Zjutraj je bilo grozno. Seveda so trgovine med prazniki zaprte, a sem si predstavljal, da bo odprta vsaj špecerija na Čopovi. Pa ni bila. Zaprto je bilo tudi na Stritarjevi. In na Kongresnem trgu … nič … v bistvu sploh nič. ob devetih zjutraj sem taval po mrtvem mestu, nikjer ni bilo nikogar … in ostal bi brez zajtrka, če ne bi bilo šiptarja.

Včeraj so namreč delali samo šiptarji. No, pa policiste, natakarji, zdravnice in medicinske sestre, gasilci, novinarke, muzejsko osebje … V bistvu so delali skoraj vsi, razen prodajalke.

V muzejih en dan v letu vlada izredno stanje. Ljudje vzamejo kulturni dan zares in pred Narodno galerijo so ljudje v vrsti stali skoraj do ceste, nekdo pa jim je spred vhoda vpil navodila, kot da čakajo pred koncentracijskim taboriščem: »Garderobo pustite na desni, vhod je naravnost, stranišče na levi!« Kot pred Louvrom, samo lahko v Parizu zasoljeno drage vstopnice kupite vnaprej in preskočite vrsto.

Dobro obiskan tudi Jakopič

V Tivoliju ne pomnim take gneče, pločnik na Prešernovi je bil preozek za kulture željne državljane, živahno pa je bilo tudi pred Predsedniško palačo, kjer so organizirali dan odprtih vrat. Poklepetal sem z družino, ki se je za to priložnost pripeljala vse dovta s Koroške. No, delali so tudi pripadniki Garde Slovenske vojske. Po svoje se mi zdi simpatično, da imajo zraven še civilista, ki skrbi za to, da ljudstvo ne vstopa v predsedniško palačo mimo stražarjev, ampak z Erjavčeve. Vojakov v tej deželi nihče ne jemlje resno. Sam za razliko od pacifističnih fantastov menim, da je tudi vojska del kulture naroda.

Sam hodim v muzeje raje takrat, ko ni gneče, včeraj pa sem prebral nekaj šegavih Ervina Fritza iz zbirke zbirk Velika radost, ki se nama je z Lisico obema priljubil. Lizing je vedno aktualna tema.

Lizing
Lizec že vsak ima avto na lizing,
(lizing je skoraj brezplačen najem)
Liza po svoje, na šlafing in fafing,
lajša si isti prevozni problem.