36

Od danes sem star 36 let in če naj vam opišem svoje občutke iskreno, a s kančkom humorja, bi rekel, da moje stanje še najbolj ustreza stanju ene od zafuranih person iz filmov Woodyja Allena v obdobju, ko je bil v vrhunski ustvarjalni formi. Rojstnega dne se ne veselim, pa ne zato, ker se staram.

Samo tako preklemansko vseeno mi je, da nimam več prave energije niti za kakovostno pizdenje, ki me je determiniralo v vseh teh letih blogerske kariere. Mogoče se bom nekoč prelevil v enega tistih skrajno prilagojenih doborovoljčkov, ki jih svet potrebuje za to, da uspešno zdrvi v končno pogubo.

Normalno prilagojeni se ukloni, na svet gleda pozitivno in se ima dobro, smeje se debilnim Avdićevim štosom, hodi na koncerte Parnega valjaka ter na Pivo in cvetje, konec tedna v prikolico k tašči in tastu punce, in na dopust na eksotično destinacijo, ki je tisti čas popularna, ob krivicah pa pogleda stran ali od narkomana kupi Kralje ulice, zbere vrečo plastičnih zamaškov za dober namen ali, če je zelo uspešen in napreden, kupi električni avto.