Za praznični drugi maj mi je načeloma prav malo mar, po drugi strani pa se mi kot pripadniku mlajše generacije brez delavskih pravic, kakršne pozna starejša generacija, s predlogi, da bi ga kot dela prost dan ukinili, ne zdi nič narobe. Zaradi narave svojega dela moram v določenem času opraviti določeno količino dela. Dobra stran mojega statusa je, da si lahko dela prost dan vzamem kadarkoli, slaba stran pa je, da me delo počaka. Če sem en dan ničelno produktiven, moram naslednji dan delat dvakrat toliko.
Glavno težavo vidim v dojemanju praznikov. Povejte mi, kdo v teh časih praznike dejansko praznuje. Prvi januar pravzaprav ni praznik, ampak dan, ko prihajamo k sebi. Kdo praznuje slovenski kulturni praznik? Dan upora proti okupatorju zlorablja politika. Dan državnosti je za družine s šoloobveznimi otroci prikladen zato, da prej izginejo na morje. Dan reformacije je kvečjemu prikladen podaljšek dneva mrtvih, dan samostojnosti in enotnosti pa podaljšek božiča. Edini, ki svoje praznike dejansko praznujejo, so verni kristjani, medtem ko posvetni prazniki ne zanimajo skoraj nikogar.
Ampak za dela proste dni vsaj vemo, da so prazniki – čeprav večina ne ve kako se imenujejo. Ali kdo ve kdaj praznujemo vrnitev Primorske k matični domovini? Ali dan suverenosti in dan Primoža Trubarja? Seveda ne, ker je vseeno, saj niso dela prosti dnevi.
Zanimivo pa je tudi vprašanje kdo je sploh prost na dela prost dan. Določeni poklici so nepogrešljivi.
Na primer prodajalec zelenjave. Natakarica. Prodajalka v trgovskem centru.
Mislim, da, so bile trgovine v petek, prvega maja res zaprte (ne pa tudi zelenjadar). V soboto so me obvestili, da so odprti vsi večji trgovski centri. Odprt je bil tudi lokalni Mercator in iz radovednosti sem vstopil. Skoraj me je sezulo. Take gneče tam še nisem videl in če bi dejansko nakupoval, bi mi – upoštevajoč škandalozno počasno osebje – to vzelo vsaj pol ure časa. Kupci niso nevrotično iskali nujnih stvari, ampak so s pristnim užitkom drsali med policami in izbirali salame, sire, primerjali cene jajc in sproščeno klepetali pred blagajnami. Mercator na Brdu je naredil za nekaj jurjev prometa, tudi z nepotrebščinami,1 ki jih ljudje sicer sploh ne bi kupili.
Razlaga za gnečo je logična.
Slovenec dveh dni ne preživi brez trgovine.
In ta potrošniška golazen se obenem priduša, da mora drugi maj ostati dela prost dan, češ, da z enim delovnim dnem več ne bomo rešili države. Ljudje, ki niti dva dni ne vzdržijo brez trgovine in ki dostop do svežega kruha kadarkoli smatrajo za svojo državljansko pravico, bi radi uživali dela proste dni ne da bi pomislili na tiste, ki življenja potrošnikov rešujejo s sedenjem za blagajno.
Kdor dva dni ne vzdrži brez nakupovanja, si dela prostega drugega maja ne zasluži. Ne na račun tistih, ki morajo delat za smešne plače, ne na račun tistih, ki so najbolj izkoriščani. Jih izkoriščajo delodajalci? Ne! Izkoriščajo jih potrošniki. Delodajalci se samo prilagodijo. Na nek način je pač treba zaslužit za plače …
- V to kategorijo prištevam kokakole, čokoladice, srečke, žvečilke, kivi ipd. [↩]
11 komentarjev
Se strinjam. In za nakup tobaka, ki se mi ga je po pol leta zaluštalo, sem raje počakal na nepraznični dan – nedeljo! Sam to smatram za isto, kot da bi šel na kofe, ne za nakupovanje.
Dokler sem delal v nakupovalnem centru s tehničnim blagom, se nisem mogel načuditi, koliko ljudi pride na dan nedelje ali praznika v center. Ampak ne kupovat, temveč se sprehajat. Žalostno.
Veselimo se gneče v trgovinah. Slednja naznanja, da je plebs še pri denarju in da ni vse tako črnogledo in krizno.
Mislim, da je štos v zdolgočasenosti. Ljudje nimajo kam sami s sabo. In ker so že prvega maja cel dan sedeli pred televizijo, si drugi maj popestrijo s sprehodom med policami.
¸@Glicinija: Ob takih floskulah kot si jo pravkar zapisala, vedno dobim pike. Kako da je plebs pri denarju? Ker 2. maja kupujejo jajca iz baterijske reje? Ker so v trgovini samo zato, ker je to ceneje, kot da bi se odpeljali na izlet na morje? Ker tistih, ki res nimajo denarja, v trgovinah sploh ne vidiš, ker nimajo niti za elektriko? Ker se Slovenec s povprečnim dohodkom (in povprečnega ima zelo malo judi) povsod v razvitem svetu počuti kot navaden klošar? Prosim, razloži mi debilizem, ki si ga pravkar napisala.
Pa še za tiste, ki mislijo, da je Ljubljana = Slovenija in ki standard zaznavate ob opazovanju voznega parka. Ne, Ljubljana ni enako Slovenija. V Ljubljani živi 300.000 ljudi kar v redu. Ampak v SLoveniji živi še 1,7 milijona Slovencev, ki živijo precej manj v redu.
@Vanja: Zadela si. Kot sem napisal zgoraj – ceneje je v trgovini zapravit 40 evrov kot skočit na enodnevni izlet na morje – 15 evrov je samo nafta in skromno kosilo za štiričlansko družino 30 evrov. Zato še vedno trdim, da polne trgovine niso znak dobrega standarda, ampak obratno. To je znak slabega standarda – finančnega in mentalnega.
Joj, najprej moram pokomentirati tale tvoj zadnji zapis, da se štiričlanska družina lahko za 40€ odpravi na morje na izlet. Prosim za ime in naslov gostilne, kjer lahko 4 ljudje jejo za 30€. Midva s partnerjem, redkoo kdaj plačava pod 30€ za kosilo! Pa ne jeva v pregrešno dragih restavracijah, vedno iščeva cenejše in denarnicam prijazne alternative. Ampak jih ni. Ponavadi se račun vedno giblje tam okoli 27€-30€ in to za dve pijači + dve glavni jedi. Juhca, solata in sladica so že luksuz. Četudi v ponudbi gostilne obstaja menu za kosilo, je cena spet tam tam. Če bi dodala še dva otroka zraven in dve jedi bi se cena krepko dvignila do 40,50€. Pa še bencin. Lahko bi šli na morje in nesli s seboj sendviče in ne zapravili nič. Lahko bi se sprehajali ob morju, posedali ob obali…Ampak marsikomu to prej kot užitek, predstavlja matranje. matranje zato, ker si ne more nečesa privoščiti. Ko pa prideš domov, lahko prineseš s sabo kakšno škljoko, ki si jo našel na plaži in to je vse. če zapraviš 40€ v trgovini, imaš te stvari doma. Bodisi hrano, bodisi kaj drugega. Kar je razlika. Lahko je pa še en mali milijon razlogov zakaj en na morje in v trgovino, tako da na tak način obsojat vse po spisku se mi zdi mal butasto.
Zdi se mi tudi butasto, da se ČISTO VSAK PRAZNIK omenja trgovine in folk v njih. Lej, če je trgovina odprta in pač nekaj potrebuješ, greš kupit. Zakaj pa ne? Po drugi strani imajo prodajalke delo, službo in mesečno plačo. Tudi delno zaradi tega. ker je obisk. Za ta čas hvalabogu. In se mi ne smilijo. Zakaj bi se mi? Za tisto delo dobijo PLAČO. Saj niso tam zastonj. Poleg tega si pa tudi sam omenil poklice, ki delajo med prazniki pa se jih nihče ne spomni. Zdravniki, gasilci, policaji, raznorazne dežurne tehnične službe (štromarji, plinarji,…), tehnične podpore modernih tehnik (internet, tv, telefon), prodajalci na bencinskih črpalkah (saj lahko natankaš tudi čez dan), cestarji, sodniki, pogrebniki in še mnogo mnogo več njih. Omenja se pa samo “uboge” prodajalke.
Potem pa spet. Marsikdo si izleta ne more privoščiti, ker ni mala malica. najcenejši bi bil izlet v hrib, če pa nisi pohodnik to zate odpade. Tudi narave se stalno naveličaš in greš pač gledat in kukat v trgovine. Past oči, nadgrajevat sanje in želje, med ljudi. Na ene deluje pozitivno, na druge ne. To potem človek že sam regulira. In se odloča če bo že še šel.
In še tretja stvar. Marsikdo si lahko le na nedelje in praznike privošči kakšen obilnejši šoping, ker prej nima časa. Tu imam v mislih predvsem družine z otroki razpotegnjenimi službami čez cel dan. Če imaš delavnik od 9h do 17h naprimer, pobereš otroke v vrtcu, prideš domov, skuhaš kosilo, poješ kosilo, spiješ kavo in je ura devet in trgovine zaprte. Tako pa se na kakšen praznični ali nedeljski dan lahko v miru odpraviš v trgovino. Pa, da se ti nikamor lih ne mudi.
In jst vse to dobro razumem. In praktično me tudi ne moti, ker me nekako ne briga kaj počnejo drugo in zakaj hodijo v trgovine. Že imajo nek razlog za to. Pa kakršen koli že bil 🙂
Nisem iz Ljubljane ampak iz kraja, ki je tako majhen, da ne premore niti trgovine. Moj dohodek je pod slovenskim povprečjem, v voznem parku pa 1o let stara Corsa. Kljub temu ob vsaki priložnosti finančno ali pa fizično pomagam po najboljših močeh. Jajc iz baterijske reje ne kupujem, ker dobim jajca talne reje pri sosedi. Na izlet na morje me redko zanese, ker večino vikendov in prostega časa preživim v vrtu, kjer si skušam pridelati čim več hrane. Zelenjave in sadja praktično ne kupujem, ne pridelata pa se kar sama od sebe. Tudi vložita ne. Pri nas delamo in si pomagamo.
Zločin: 2. maja 2015 sem bila v trgovini. Kupila sem smetano, škatlo vžigalic, paket žvečilk, steklenico vina in darilno vrečko zanjo. Zaradi gneče na vseh blagajnah sem v vrsti čakala 10 minut. V mojem vidnem polju so bile nakupovalne košarice in vozički precej polni. Kasirala mi je kolegica, mati samohranilka, ki se je zaradi pomanjkanja dohodka iz lastnega stanovanja vrnila nazaj domov. Dialog je izgledal takole:
Jaz: “Dolgo te že nisem videla, kako si?”
Ona: “Delam cele dneve, saj vidiš.”
Jaz: “Kar precej ljudi je danes.”
Ona: “Veš kaj, če pa ljudje še kaj imajo, je to denar. ”
Lokacija: podeželje, na severovzhodu Slovenije
Stopnja registrirane brezposelnosti: 15%
Vozni park pred trgovino: zelo povprečen
In končno, nikoli in nikjer se ne počutim kot klošar, mi je pa žal da se ti.
p.s.: Pri pikah pomaga Claritine S.
bom pametovala:
kjer živim so trgovine med tednom odprte od 10h-18.30, petek 19.30 in v soboto od 9-18.30/19 – nedelje, prazniki VSE zaprto…. ob nedeljah so edino tržnice
….dela se pa vsaj do 18h med tednom, veliko sobot… prvih par tednov sem bila večinoma lačna, ker mi ni šlo skupaj kako se to uskladi…no da se, kar na enkrat se ugotovi, da je mogoče preživeti in živeti, če greš v trgovino 1x na teden, 1x na 2 tedna, nedelje so namenjene jutranji tržnici in popoldanskemu sprehodu
enostavno ni časa, da bi se sprehajali po trgovinah in gledali okol v prazno….svet je lep…
…nočem odpirat debate o tem koliko kakšna aktivnost stane, ampak ko vidiš družine z brdom otrok na vsaki mali zaplati trave, mislim, da je odločitev o tem kako preživeti prosti čas jasna… če si cel teden zaprt v pisarne/šole, potem se prosti čas izkoristi za svež zrak
Ravno zato ker folk “kukr” nima denarja so trgovski centri, ki jih zalagajo s poceni poflom polni. Za kvaliteten futr je potrebo malo okusa in domišljije. Če bi le to uporabljali, bi lahko ravno tako za relativno majhen znesek sestavili okusen in kvaliteten obrok, za katerega ne bi bilo potrebno pregloboko seči v denarnico. Najlažje je pa obiskat jebeni hipermarket in nabit voziček s poceni izdelki v akciji.
Glavno da je hladilnik poln, četudi se potem tretjina vrže v biološke odpadke….
@Blanka: Seveda si zgrešila point. Tudi meni se prodajalke ne smilijo, tako kot se mi ne smilijo trpeče slovenske matere, niti se mi ne bi smilil kdorkoli, ki bi moral delat 2. maja. Ogabno pa mi je, da se ljudje razburjajo, če namerava vlada ukinit dela prost dan, češ, saj ne bomo nič več ustvarili, hkrati pa se jim zdi normalno, da morajo delati ljudje, ki opravljajo tako nenujne poklice kot je poklic trgovke.
Ne moti me, da ljudje hodijo v trgovine. Moti me, da so hinavski razvajenci. “Ne bomo delali, ker ne bomo nič več ustvarili” – hkrati pa: naj prodajalke delajo in si zaslužijo plačo.
Sicer pa, glede na to, da nimaš časa niti za trgovino: ti si trpeča slovenska mati, v branje ti predlagam prispevek Izmučenost je ženskega spola
@Glicinija: Ne, ljudje nimajo denarja. Če bi ga imeli, bi počeli kaj pametnejšega. In ne bi živeli pri starših.
@Katarina: Mislim, da te trpeče slovenske matere vseeno ne bodo razumele 🙂
@Afna: Ikzekli! Vsakič znova sem presenečen za kako malo denarja je mogoče naredit odlično in zdravo kosilo – kolikor je pri tem mesu pač lahko zdravo.
http://m.slovenskenovice.si/novice/slovenija/optimisticni-minister-ni-vse-tako-crno-poglejte-v-trgovske-centre
Kljub temu da je številnim zelo težko, po besedah ministra Koprivnikarja ni vse tako črno. »Poglejmo v trgovske centre, na ceste, prihranke, ki rastejo …