No, enourni “šprinti” so pravzaprav vse, kar potrebuješ za ohranjanje zdravja in kondicije, s knjigo v nahrbtniku si pa verjetno v zgornjem promilu najbolj razgledanih kolesarjev 🙂 Ker večinoma nismo ravno biseri, hehe.

Sam preko tedna prisegam na enourne šprinte /s specialko/. Za konec tedna pa rad zajaham gorskega in se opremim s, kot praviš smešnim nahrbtnikom in s potrebščinami za ves dan – tudi s kakšno knjigo, ki jo prebiram nekje v prijetni senci.

Potem pa je nekaj ampakov, ki jih spoznaš, ko dejansko delaš z majhno entuziastično ekipo v okolju, kjer so ljudje pripravljeni početi blazno iracionalne neumnosti bodisi samo zato, da dokažejo svoja jajca – a ob tem bolj razkazujejo mentalno sušo -, bodisi zato, da kakšnega jurja preusmerijo v svoj žep, čeprav ne bi smeli in je to v bistvu kraja, bodisi zato, ker sploh ničesar ne razumejo, bodisi zato, ker mislijo, da je Bicikel res poligon za popolnoma brezsramni PR. In to v resnici ni.

Ne obešamo recimo na veliki zvon dejstva, da smo tudi že izgubili kakšen oglas, domnevno zaradi pretirane kritičnosti. Lahko bi “popravili” vsebino, a je po posvetu odgovorni urednik to zavrnil, kar je spoštovanja vredno in se po mojem ne dogaja niti v tujih revijah, kjer teme pogosto res obravnajo bolj poglobljeno, ampak pogosto pa tudi ne in ko v raznih primerjalnih testih simptomatično zmagujejo produkti največjih oglaševalcev (česar bralci morda res ne opazijo), se mora človek resno povprašati o smislu teh primerjav.

O MTB sceni pa raje kdaj drugič in kje drugje 🙂 Se pa trudimo malo (bolj) migat v tej smeri pa bomo videli kako se izteče.